Izkoriščanje vez in poznanstev za to, da se je zagotovil medicinski material, nekdanji minister za zdravje in poslovni pajdaš Janeza Zemljariča Borut Miklavčič ocenjuje kot pomoč in donatorstvo. Miklavčič je s posli v zdravstvu med drugim kupil luksuzno jahto od podjetij iz davčnih oaz, v lasti ima tudi vikend v Piranu.
Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, ki jo vodi poslanka SDS Jelka Godec, je danes zaslišala Boruta Miklavčiča, nekdanjega ministra za zdravje v Pahorjevi vladi in tesnega zaveznika Janeza Zemljariča.
Položaj ministra za zdravje je Miklavčič zasedal od novembra 2008 do aprila 2010. Ob zaslišanju je povedal, da so na ministrstvu pripravili vse podlage za zdravstveno reformo, vendar zanjo ni bilo soglasja niti na vladi niti v državnem zboru, zato je predsednika vlade Boruta Pahorja sam prosil, naj ga odstavi. “Če daš mir v tej državi, je veliko boljše, kot če kaj režeš ali spreminjaš,” je dejal. Med drugim je bil zaposlen tudi v UKC Ljubljana, in sicer leta 1973, svet zavoda UKC Ljubljana je vodil med letoma 2006 in 2007, Zavod za zdravstveno zavarovanje RS pa od aprila 2003 do julija 2007.
Strici iz ozadja se sklicujejo na sodišče
Uvodoma je Miklavčič dejal, da je pri svojem delu vedno zasledoval cilj, da mora slovensko zdravstvo za dobre razmere in v korist pacientov poslovati pozitivno na vseh ravneh. Ob tem ni zamudil priložnosti, da se je pohvalil, da je zdravstvena zavarovalnica v času njegovega vodenja ministrstva poslovala pozitivno, prav tako naj čakalnih dob skorajda ne bi bilo. O preplačilih žilnih opornic naj ne bi vedel ničesar, saj naj s tem nikoli ne bi imel opravka, je pa priznal, da spremlja delo in zaslišanja komisije. O slovenskem zdravstvenem sistemu v obdobju po odhodu s položaja ministra ni želel dajati ocen, saj naj bi bil od takrat naprej izključen iz njega in tako tudi brez kakšnega vpliva. Glede korupcije je dejal zgolj: “Ko bo korupcija prvič pravnomočno dokazana, jo bom lahko komentiral.“
Miklavčič se je sicer pri svojih 81 letih že kar trikrat “reaktiviral” iz pokoja. “Sicer sem užival v pokoju,” je zatrdil, vendar pa “sem delo sprejel, ker so me vabili drugi“. “Nikoli se nisem ponujal, nikoli pa mi ni bilo težko najti službe. Še danes bi jo lahko,” je bil samozavesten in dodal, da ga je v vlado povabil Borut Pahor, v zdravstveno zavarovalnico pa Dušan Keber.
Ni skrival, da je on nastavil spornega Vrhunca
V času njegovega ministrovanja je na direktorski položaj v UKC Ljubljana prišel Simon Vrhunec. Miklavčič ni skrival, da ga je na ta položaj postavil sam in da se zelo dobro poznata. Po njegovih besedah se še danes dobivata, vendar so teme pogovora zdaj drugačne kot takrat, ko sta se pogosto sestajala v funkciji ministra in direktorja zavoda. Predsednica preiskovalne komisije Jelka Godec je komentirala, da je ob tem zanimivo, da sedanja ministrica Milojka Kolar Celarc ves čas trdi, da se ne more vpletati v vodenje bolnišnic in da na vodstvo nima nikakršnega vpliva, Miklavčič pa ji je odgovoril, da je nekaj povsem normalnega, da se je kot minister dobival z generalnimi direktorji in člani v svetih zavodov. “Ali torej ministrica Kolar Celarc laže?” je vprašala Jelka Godec, Miklavčič pa ji je odvrnil zgolj, naj to oceni sama ter da si je sam zastavil vodenje ministrstva na tak način, kot je pojasnil – s sestankovanji z direktorji bolnišnic.
Predsednico preiskovalne komisije je zanimalo tudi mnenje Miklavčiča o tem, ali je za izgube v slovenskih bolnišnicah krivo vodstvo zavodov ali tudi Ministrstvo za zdravje. “V krizi je vodenje slovenskega zdravstva,” je povedal in dodal, da gre po njegovem mnenju za deljeno krivdo.
Strici pripeljali preplačan zdravniški material, sklicujejo se na slab nadzor bolnišnic
Za preplačan medicinski material je Miklavčič krivil tudi premajhen trg in slabo pogajanje vodstev slovenskih bolnišnic, kljub temu pa vztrajal, da je Vrhunec kot direktor delal dobro, in sicer ne glede na dejstva, da je UKC v času njegovega vodenja beležil izgube, preiskovalna komisija pa je ugotovila preplačila žilnih opornic tudi v času njegovega vodenja.
Presenetljivo je Miklavčič povedal še, da so bile cene žilnih opornic v slovenskih bolnišnicah znane. “Kdor je hotel kaj o cenah vedeti, je izvedel,” je zatrdil. Naj ob tem spomnimo, da se njegova izjava ne sklada z izjavami nekaterih direktorjev bolnišnic, med drugim tudi Simona Vrhunca, ki so na zaslišanjih zatrjevali, da so bile cene v drugih bolnišnicah skrivnost, da se niso mogli pozanimati, koliko stane žilna opornica drugje, in da zato primerjave med cenami niso bile mogoče. Miklavčič se je, po njegovih navedbah, o posameznih zadevah s področja zdravstva pozanimal tudi pri ministrih drugih evropskih držav. Jelka Godec je Miklavčiča spomnila na ugotovitve komisije, da je do preplačil žilnih opornic prišlo tudi v času njegovega opravljanja ključnih funkcij v zdravstvu. “Medicinski material nabavlja menedžment, ne minister,” se je branil.
Miklavčič s posli v zdravstvu kupil luksuzno jahto od podjetij iz davčnih oaz
Predsednica preiskovalne komisije je med zaslišanjem razkrila, da je Miklavčič kot predsednik sveta zavoda UKC Ljubljana posredoval pri nakupu žilnih opornic, ko je zavod še pred koncem meseca ugotovil, da je medicinskega materiala zmanjkalo. Takšne intervencije, klice in izkoriščanje vez je Miklavčič poimenoval pomoč, saj naj bi šlo za nujne primere, kjer bi pacienti lahko tudi umrli. “Če medij zbira denar za operacijo otroka, zakaj ga ne bi tudi jaz,” je povedal in se pohvalil, da mu je donatorstvo blizu.
Člane preiskovalne komisije je zanimalo tudi Miklavčičevo premoženje. Dejal je, da ima vikend v Piranu, z ženo pa sta lastnika čolna. Jelka Godec je ob tem pripomnila, da ne gre za čoln, ampak za 13-metrsko jahto, ki je vredna nekaj sto tisoč evrov. Dodala je, da je Miklavčič draga plovila prodajal in kupoval od podjetij v davčnih oazah na Cipru in Britanskih Deviških otokih. Zaslišanje Miklavčiča so poslanke in poslanci nato opravili tudi za zaprtimi vrati, saj so razkrili podatke, označene z bančno tajnostjo. Čeprav je Miklavčič dejal, da se o njegovih bančnih podatkih lahko javno pogovarjajo in da na njegovem računu ni bilo prilivov in odlivov, ki bi bili višji od 2000 evrov, je tovrstne navedbe predsednica komisije zavrnila, s poudarkom, da je na njegovem bančnem računu večji promet, kot ga je javno pripravljen priznati.
C. Š.