Zgodba o superračunalniku, ki ga ni bilo

Datum:

Slovenija je sprejela odločitev o sodelovanju z italijanskim “superračunalniškim” centrom Cineca HPC iz Bologne. Namen sodelovanja je prijava na evropski razpis za visokozmogljive računalnike. Slovenija se bo zavezala k sofinanciranju nakupa novega superračunalnika z vložkom v višini pet milijonov evrov, kar bo zagotovilo dostop do njegove zmogljivosti. Vse lepo in prav, vendar to ni tisto, kar nam je vlada obljubljala.

Predsednik vlade Robert Golob nam namreč že več mesecev razlaga, da ima Slovenija zagotovljenih 50 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev za superračunalnik, ki naj bi stal v Mariboru – šlo naj bi za strežnik z vso strojno opremo in spremljevalnim osebjem.

Še več – s fantomskim superračunalnikom se je premier Golob hvalil celo v nagovoru na generalni skupščini OZN v New Yorku, kjer je blestel s svojo “vodno diplomacijo”, in sicer z izjavo, da “Slovenija razvija napredno digitalno rešitev, ki povezuje opazovanje Zemlje s pomočjo superračunalnika in umetne inteligence, ki bo pomagala pri predvidevanju poplav in suše”.

Predsednik vlade Robert Golob v OZN (Foto: STA)

Tudi finančni minister Klemen Boštjančič je dejal podobno: “Ministrica Stojmenova Duh je bila glavni razlog, da smo v Sloveniji dobili oziroma bomo dobili 50 milijonov iz Evrope za superračunalnik. Ena največjih investicij v naslednjem letu je nov superračunalnik v Mariboru v višini 100 milijonov evrov – polovico bo prispevala vlada, polovico pa Bruselj. Za to gre glavna zasluga ministrici Emiliji Stojmenovi Duh. O tem skoraj ni bilo nobenih besed.”

Klemen Boštjančič (Foto: STA)

Na koncu so se visokoleteče besede o superračunalniku v Mariboru spremenile v sofinanciranje superračunalnika v Bologni, s katerim se bo Slovenija šele v prihodnosti prijavila na razpis za sofinanciranje superračunalnika. V navezavi na to sploh ni jasno, ali je končni cilj souporaba računalnika v Bologni ali pravljice o tem, da ga bomo nekoč imeli v Mariboru.

Nekdanja ministrica Emilija Stojmenova Duh (Vir: BOBO)

Prav tako se poraja dodatno vprašanje … Kaj bi z njim sploh počeli, če bi ga imeli?! Vse tiste pravljične stvari o predvidevanju poplav lahko danes brez težav opravimo že s trenutnimi simulacijskimi orodji, ki jih lahko poganja že pametni telefon, zanje pa vsekakor ne potrebujemo superračunalnikov.

Golob je zopet lagal
Kar v vsej zgodbi še najbolj bode v oči, je to, da se je Robert Golob zopet zlagal. Junija je namreč trdil, da je Slovenija že pridobila 50 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev, potem pa he spremenil zgodbo in dejal, da je naša država v zaključni fazi pogovorov za pridobitev tega denarja, vendar tudi to ni bilo res. Na koncu smo sofinancirali italijanski superračunalnik, s katerim smo se komaj prijavili na razpis, za katerega je Golob trdil, da je že obrodil sadove.

I. K.

Sorodno

Zadnji prispevki