“Na vladi smo preklicali Sklep o razglasitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki ga je sprejela prejšnja vlada. Sklep je bil takrat sprejet brez predhodne strokovne in javne razprave zgolj z namenom potvarjanja zgodovine in ponovnega razdvajanja javnosti,” je le nekaj ur pred državnim praznikom odjeknila novica iz vlade Roberta Goloba. Kaj porečejo zgodovinarji, ali je spomin na žrtve komunizma res potvarjanje zgodovine, kot pravijo v vladi, čeprav imajo mnoge države celo muzeje, posvečene žrtvam komunizma? Kaj vlada s tem sporoča ne le Sloveniji, žrtvam in potomcem žrtev, ampak tudi Evropski uniji, ki je obsodila vse totalitarne režime vključno s komunizmom? Ali je ta ideološki boj v času kriz in inflacije potreben za Slovenijo? Vsi zgodovinarji se strinjajo s tem, da se namesto učinkovitega in nujnega uvajanja reform vlada načrtno ukvarja z ideološkimi boji in izničenjem pravne države.
“Gre za barbarsko dejanje in nepredstavljiv poseg v spravna prizadevanja v Sloveniji, ko bi morali vsaj mrtve obravnavati po enakih kriterijih. Vidi se, da je vlada Roberta Goloba gotovo ozadje Milana Kučana, še vedno računa na to, da lahko prikrije zgodovinsko resnico in se norčuje iz žrtev. Hkrati ocenjujem, da so s tem dejanjem postali v nekem smislu dediči teh zločinov,” je kritičen zgodovinar dr. Jože Možina in avtor oddaje Pričevalci, v kateri so nastopili tako žrtve kot potomci žrtev komunističnega režima z grozljivimi zgodbami.
Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar pa ob vsem tem, kar se dogaja, pravi, “da me pravi nič več ne preseneča. Imam občutek, da se vračamo nazaj v tiste čase, ki smo jih zavrgli leta 90 in 91. Tako kot leta 45 ni bilo svobode, ko smo prišli iz enega totalitarnega režima v drugega, se zdi, da ti, ki se zdaj imenujejo Gibanje Svoboda, sprejemajo tisto definicijo svobode iz leta 45”.
Griesser Pečarjeva pravi, da vladi žrtve komunističnega režima ne pomenijo ničesar. Spomnimo, da so se ustavniki tako imenovane Socialne demokracije pri nas, to je stranka, ki se je le preimenovala, poklonili kipu Borisa Kidriča, ki je bil eden od odgovornih za to, kar se je dogajalo pri nas takoj po vojni, še pravi in dodaja, da so očitno žrtve komunističnega režima drugorazredne.
Vlada sporoča žrtvam komunizma, da oni niso žrtve
Medtem pa moralni teolog dr. Ivan Štuhec pravi, da vlada sporoča žrtvam komunizma, da oni niso žrtve in da niso po krivici nastradali, ampak da so pravzaprav bili pravično kaznovani, zato ker niso sprejeli komunistične ideologije. “In to v brk celi Evropi, Evropskemu parlamentu, ki je totalitarne sisteme obsodil.”
Ali tudi druge države “potvarjajo zgodovino”, ker imajo dan spomina in muzeje, posvečene žrtvam komunizma?
Druge države spomin obeležujejo tako z dnevi spomina kot z muzeji, posvečenimi žrtvam komunizma. “Poglejmo samo čez mejo na Madžarsko, kjer imajo muzej. Vemo tudi, da so v nekaterih baltskih državah prepovedali čaščenje komunizma. Vsekakor se v tujini obnašajo povsem drugače, kot se pri nas obnaša Golobova vlada,” je prepričana Griesser Pečarjeva in dodaja, da tujini in Evropi z ukinitvijo dneva spomina na komunistične žrtve sporočamo to, da na čemer Evropska unija temelji, pri nas ne pomeni nič. “Zdaj so napovedali, da bodo RTV kljub temu prevzeli ne glede na to, kar bo ustavno sodišče reklo. To se pravi, da pri nas veje oblasti niso več ločene.”
Namen vlade je potvarjanje zgodovine
Cilj vlade je, da želijo prikazati, da so osamosvojitev Slovenije med vojno in vsekakor po vojni že od leta 41 načrtovali in da je bil to en razvoj. “Kar ni res, to je absolutno zgodovinsko zgrešeno, o tem ne more biti sploh govora,” je prepričana dr. Tamara Griesser Pečar. “Očitno želijo še zasluge od osamosvojiteljev od leta 90 in 91 nekako zakriti in odpraviti. Poleg tega, da je to tudi služilo temu, da so odstranili zgodovinarje, ki jim niso po godu, predvsem Jožeta Dežmana,” dodaja.
Dejanje vlade pomeni, da prihajajo okupatorji spomina, ki se jim je treba upreti
Zgodovinar Jože Dežman pa pravi, da je bil to zelo neumen ukrep, ki izhaja iz vere, da je mogoče resnico še vedno krojiti po oblastni volji. “Ampak če se tako počutijo, recimo, da to še ne pomeni, da ne bo dneva spomina, in ne pomeni, da se ne bo spomin razvijal in krepil. To pomeni, da prihajajo okupatorji spomina, ki se jim je treba upreti.”
“Vlada s tem sporoča, da dosledno sledi agendi slovenske levice, ki po kulturni poti uvaja vrača totalitarni sistem. Vrsta njihovih ukrepov na področju zakonodaje kaže na to, da zanje pravna država ni zadnji kriterij, ampak da je zanje zadnji kriterij ideologija, ki ji podrejajo tudi pravno državo,” pa meni dr. Ivan Štuhec.
Vlada je za reforme nesposobna, sposobna je delati le na polju ideološkega
To, da so šli ukinjat ta dan spomina, je seveda popolnoma v logičnem soglasju s tem, da bodo vračali nazaj spomenike predstavnikov totalitarnega režima in tudi v popolnem soglasju s tem, da pravzaprav na vsak način hočejo javnost prepričati, da z osamosvojitvijo nismo naredili preloma med totalitarnim in demokratičnim družbenim redom, ampak da smo samo prešli iz malo manj demokratičnega v malo bolj demokratičnega, meni Štuhec. To je razvidno pri vseh njihovih dosedanjih potezah, ki jih počnejo, še dodaja. “Prej so jih bila polna usta, kako so neideološki in kako jih ideologija sploh ne zanima, zdaj pa vidimo, da je večino stvari, ki jih delajo, samo ideološkega značaja, medtem ko jih druge stvari, ki bi bile potrebne, da jih kot vlada in koalicija delajo v skupno dobro države, ne zanimajo oziroma so nesposobni, da bi kar koli naredili. Oni so sposobni delati samo na polju ideološkega,” zaključuje.
Sara Kovač