Marjanu Šarcu je v petek z vsega 112.250 glasovi za LMŠ uspelo, kar ni njegovemu nekdanjemu strankarskemu šefu Zoranu Jankoviću, ko je Pozitivno Slovenijo volilo 314.273 volivcev. S 55 glasovi je bil izvoljen za mandatarja, ki zdaj sestavlja vlado. Janković s 43 glasovi po volitvah leta 2011 ni sestavil niti manjšinske.
Šarec je bil bolj potrpežljiv, dogovarjanje je trajalo rekordnih 56 dni in to tudi na načine, ki v politiki veljajo za vsaj sporne: ko obljubiš in podpišeš dogovore na račun drugih, denimo opozicije, težave pa pozneje odpravljaš tako, da odstavljaš kritike ali pa kar priznaš, da te je zanesla pohota po oblasti in zanjo kršiš pravila in dogovore.
Opozicijski nadzor, ki bi ga vladajoči na tak način izvajali sami nad seboj, je prijetna stvar. Skoraj kot vladanje. Ali dober seks. Težava pa je z vtisom, ki bi lahko nastal zaradi upornega Mateja Tonina, ki nekaj nerga, da je to zloraba oblasti in vzgled koruptivnega ravnanja. Podobno onemogočanje nadzora in mešanja izvajalskih in nadzornih vlog, če si to dovolijo na vrhu, se lahko ponovi v podsistemih ali pa se celo že dogaja. Vladajoči so vzgled. Tudi, ko goljufajo. Povrhu so se oglasili še pravniki z mnenji, ki so diametralno nasprotna podpisanim političnim dogovorom vladajočih, da je Levica, ko jim zagotavlja večino za vladanje, s to podporo v opozicijski vlogi. Pravniki, celo zakonodajno pravna služba državnega zbora, nekako nočejo sprejeti, da je mogoč reden skupinski seks in popolna nedolžnost in krepostnost dame, ki moškim ponuja to sprostitev. Pravni akt, ki to določa, se jim ne zdi prepričljiv v vseh delih.
V Levici ne skrivajo, da nočejo v to vlado, a jo morajo podpirati. Raje bi bili v opoziciji, a jih tam nočejo, ker so z vlado. Alternative Šarcu so za Levico slabe: predčasne volitve ali vlada Janeza Janše. Preostale stranke leve sredine imajo z njimi in položajem podobne težave, a se niso bahale s sporazumom o vladno opozicijski vlogi Levice. Levica bo po njem glasovala za mandatarja Šarca in Dejana Židana na vrhu DZ, zagotavljala, da bodo izvoljeni ministri in da ti ne bi v prihodnje padali, zagotavljala večino pri vodenju in odločanju v odborih, komisijah in v državnem zboru za vse najpomembnejše vladne projekte in še prav posebej za odločitve o denarju. Sporazum, ki je povsem očitno koalicijski, hkrati sistematično določa, da je Levica opozicijska stranka, vlada pa manjšinska. Zavezali so se k seksu in naivnemu dekletu zagotovili deviškost in krepostnost. Ni pa jasno, ali so moški in dekle res le naivni. Prav lahko se izkaže, da mislijo, da je naiven nekdo drug.
Grenka pilula za novinarje z “distanco”
Dogovor ima preprost cilj: vloga Levice bo, da bo skrajno disciplinirano omogočala delovanje levosredinske vlade v parlamentu, hkrati pa onemogočala opozicijski nadzor desnih strank nad vlado. Ker že obvladujejo veliko večino medijev, bi to moralo zagotoviti udobno vladanje. Na tej točki je počilo s Toninom, ki vodi postopke konstituiranja parlamenta, del katerih je, da bi se prihodnji teden morali dogovoriti o sedežih Levice v nadzornih komisijah. Ji pripadajo opozicijski ali koalicijski sedeži? Matjaž Han ni slučajno, ko je Brane Golubović napovedal, da bodo Tonina takoj odstavili, dejal, da ne bo sodeloval na pogovorih o delitvi sedežev, dokler jih bo vodil Tonin.
Če ne bo šlo, pa bodo morale Levica in druge stranke nove vladne koalicije pač požreti grenko pilulo, da desne opozicije ne bodo od znotraj razbijali z Levico in da tudi vlade, če bo imela podporo večine poslancev, ki temelji na podpisanem dogovoru strank, ne bo mogoče kar razglašati za manjšinsko. Po – menda – evropskem vzgledu, kot so to opisali propagandno navdušeni novinarji. A zelo grenka ta pilula ne bo. Židan se je za pravi vstop Levice v vlado zavzemal od začetka. A nevesta, Luka Mesec, je bila proti in zdaj so, kjer so. Na čudni koruzi.
Pravnike bodo že še zdisciplinirali, da se uklonijo političnemu diktatu. Jim pa lahko težave povzročajo matematiki, ki se ne bodo nujno vsi strinjali, da je 52 glasov od 90 v državnem zboru manjšina, pa čeprav jih ob Levici o tem prepričujejo tudi kar številni novinarji, ki slovijo po veliki distanci do propagandnih sporočil levih oblasti. Celo matematičnim genijem s popravci v srednji šoli ni povsem jasno, kako so vladajoči novinarji in levi oblastniki to preračunali.
Je pa jasno, da mora biti nekje med temi številkami seks, ker drugače se preprosto ne izide. Ali celo kakšna obrt, ki ni kaj novega.