Potem, ko je vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat, tekom razprave o aplikaciji za sledenje stikov, opozoril na seznam vpogledov v njegove podatke na policiji v času Šarčeve vlade, na plano prihajajo nove informacije. Državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve RS Franc Kangler je namreč razkril, da so v nedeljo, 24. maja letos nekaj čez 17. uro, kar 38-krat vpogledali v njegove osebne evidence. “Zloraba Policije,” je kritično zapisal.
Kangler je sicer nedavno za našo televizijo povedal, da ni samo zaskrbljen nad tem kar je videl, ampak tudi nad tem, kar se dogaja v slovenskem političnem prostoru. “Že lep čas nekdo želi zlorabljati policijo, nekatere podatke pa za politične obračune. To kar je povedal poslanec Horvat, ni edini primer, poznam še nekaj takšnih primerov, predvsem gre za politike desnega političnega pola in tudi za nekatere iz levega pola. Očitno je bila intenzivnost vpogledov v nekatere evidence v času, ko se je kreirala nova vlada, tako močna, da odstopa od povprečja,” je poudaril Kangler.
Pod drobnogledom policije tudi Kangler
Horvat je razkril, da so mu sledili po emšu, največ vpogledov v njegove podatke pa je bilo zaslediti ob nastanku aktualne koalicije, v drugi polovici februarja in začetku marca. Potem, ko je policijo zaprosil za vpogled v njegovo osebno mapo (datoteko) je ugotovil, da je bilo od novembra do maja 2020 v to vpogledano 22-krat. “Gledali so me celo 35 minut pred polnočnico. Ja, bil sem na polnočnici in so me gledali. Zanimivo. Zelo zanimivo.” Za evidenco vpogledov so zaprosili tudi ostali poslanci, nekateri še čakajo na podatke, Aleksander Reberšek (NSi) pa je te že dobil. S Horvatom sta ugotovila zanimive časovne korelacije.
Kaže, da je tudi državni sekretar Kangler tisti, ki se je znašel pod drobnogledom policije, izpostavil je namreč: “Zloraba Policije? Kdo in zakaj je v nedeljo 24. 5. 2020 ob 17… uri 38 krat vpogledal v moje osebne evidence? Koga tako zanima državni sekretar Ministrstva za notranje zadeve? V letu dni je bilo vse vkup več kot 180 vstopov.”
Zloraba Policije? Kdo in zakaj je v nedeljo 24.5.2020 ob 17… uri 38 krat vpogledal v moje osebne evidence? Koga tak zanima drz sekretar MNZ? V letu dni je bilo vse vkup več kot 180 vstopov ! @JJansaSDS @aleshojs @MatejTonin @jozefhorvat @AlojzKovsca @BorutPahor pic.twitter.com/hTseWVPo1E
— Franc Kangler (@KanglerFranc) July 13, 2020
Spomnimo. Februarja letos je tedanja generalna direktorica Policije Tatjana Bobnar delno blokirala nenapovedan nadzor članov KNOVS-a na sedežu Nacionalnega preiskovalnega urada na Litostrojski v Stegnah. Člani tedanje Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, Žan Mahnič, Zvone Černač in Branko Simonovič, so namreč zahtevali vpogled v evidence, s pomočjo katerih bi lahko potrdili ali ovrgli sum, da je kabinet predsednika vlade v odstopu, Marjana Šarca, zlorabil NPU, GPU in Sovo z namenom vplivanja, groženj in tudi izsiljevanja poslancev ter vodstev strank prihodnje potencialne koalicije.
Osrednji mediji afero pometli pod preprogo
V oddaji Tarča je v povezavi s tem celo nekdanji predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan izpostavil, da vsako morebitno sledenje policije v politiki, predstavlja največjo afero v zgodovini samostojne Slovenije. Horvat je poudaril, da se s stališčem Židana strinja. “Zaradi tega bomo zganjali velik hrup, ker želimo, da se enkrat ukorenini demokracija v tej državi,” je ob tem še dodal Horvat. Če bi človek pričakoval, da bo afera deležna pozornosti osrednjih medijev, ki jo bodo problematizirali, se je uštel. Zdi se, da je v njihovem prvem planu, vse skupaj čimbolj pomesti pod preprogo.
Če bi človek pričakoval, da se bo ostro odzvala vsaj informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, se moti. Kljub temu, da se je največja intenzivnost vpogledov v nekatere evidence dogajala v času, ko se je kreirala nova vlada, je ta za Siol povedala: “Policija v zvezi s tem vodi tudi svojo preiskavo, vendar je težko napovedati, kdaj bodo postopki zaključeni, saj gre za dokaj kompleksen postopek. Vsak posamezen vpogled v osebne podatke namreč še ne pomeni nezakonite obdelave in je zato treba za vsak posamezen vpogled posebej ugotavljati utemeljenost vpogleda.” Ob tem pa je izdala, da je bilo, “takšnih vpogledov in drugih obdelav v obravnavanem primeru izredno veliko, saj je iz pridobljenih dnevnikov obdelav za obdobje od 1. januarja 2019 do konca februarja 2020 naprimer razvidno, da je osebne podatke 55 politikov obdelovalo 700 zaposlenih na Policiji ter da je osebne podatke nekaterih politikov obdelovalo tudi po več kot 50 različnih zaposlenih, kar velja zlasti za tiste politike, pri katerih so se njihovi osebnih podatki obdelovali v zvezi z varovanjem.”
“Očitki, ki jih danes dobivamo, da smo mi tista koalicija, ki vzpostavlja policijsko državo, ne držijo. Nasprotno – policijsko državo so po tem sodeč vzpostavljali Šarec in njegovi pomagači,” je povezavi z afero zatrdil Horvat. Glede na to, da je Policija sporočila, da se lahko osebne podatke obdeluje le zaradi opravljanja policijskih nalog, in da so, na podlagi v medijih izraženih dvomov in inšpekcijskega nadzora informacijskega pooblaščenca začeli z notranje-varnostno preiskavo, bo nedvomno zanimiv razplet. Vsakršno vohunjenje je namreč nedopustno za državo, ki je po ustavi demokratična.
Nina Žoher