Evropske volitve so sicer pokazale prevlado Janševe stranke, ki je dobila dvakrat toliko poslanskih mest kot vladna, v celoti pa je razmerje med levo in desno opcijo 5 : 4, kar samo kaže na poglabljanje slovenske politične razklanosti. To smo bolj ali manj pričakovali.
Da bi vladajoča koalicija privabila več volivcev, je volitve združila z referendumi o posesti in gojitvi konoplje, uvedbo preferenčnega glasu pri volitvah in evtanazijo – umor iz usmiljenja. Čeprav so zdravniški krogi temu ostro nasprotovali, temu se je pridružila še Cerkev, je vladni predlog dobil večinsko podporo. Ne velike, toda dovoljšno za upoštevanje. Na podlagi tega izida vladna stranka razglaša zmago nad opozicijo, ki je temu nasprotovala.
Čeprav so bili referendumi posvetovalni, torej neobvezni za vlado, to zadeve nič ne spremeni. Tudi ne dejstvo, da glasovanje kaže na premoč mest nad podeželjem, kar je že nekaj časa politična realnost. Čeprav gre na videz za ideološko zmago nad moralo in vero, je izid verjetno predvsem posledica dejstva, da je slovensko zdravstvo sesuto, da bolan človek ne pride do zdravnika in do ustreznega zdravljenja. Še več! Oskrba ostarelih se ne samo popolnoma sesuva, ampak obstaja zelo verjetna možnost, da je v prihodnosti ne bo več ali pa bo cenovna nedostopna.
Glasovanje predvsem kaže, da je Slovence bolezni in starosti strah, ker ne moremo upati na medicinsko in človekoljubno pomoč. Slovence postaja strah starosti in bolezni, ker ni realnega upanja za človeka dostojno pomoč! Nenazadnje tudi zato, ker pobudniki evtanazije nikoli niso obsodili povojnih pobojev, ne zavzemajo se za pokop v Kočevskem rogu izkopanih mučencev, ne obsojajo, ampak podpirajo slovenski totalitaristični komunizem, ki je brez kančka vesti moril svoje rojake do konca (!) svojega obstoja, pa zato nihče ni bil preganjan. Zlorabe evtanazije v politične namene niso samo mogoče, ampak nadvse verjetne. In to množične!
Vladna zmaga je v tej luči dejansko njen največji poraz, moralna obsodba brez primere v zgodovini. Ljudje ji tako malo zaupajo, da jim je bližja evtanazija kot pa upanje na pomoč, za katero so vse življenje plačevali. Po dveh mesecih odsotnosti v bolnišnici in zdravilišču, ki sem ga večinoma sam plačal iz prihrankov, to lahko s polno odgovornostjo trdim na podlagi številnih pogovorov s sotrpini. Ob dejavnostih in ukrepih odgovornega ministrstva, ki ruši vse, kar je bilo doslej narejenega in načrtovanega, se njihov obup lahko še upravičeno poglablja. Priča smo ideološkemu nasilju in nesposobnosti, neodgovornosti, pred katero vidijo številni starejši edino rešitev v evtanaziji. Umoru iz “usmiljenja”, ki pa z vladnim oziroma referendumskim predlogom dobiva naravo in vsebino množičnega ubijanja nemočnih!
Je rešitev? Je! Ko bodo ljudje hoteli skrbeti za svojo sedanjost in prihodnost, ne pa je prepuščali v roke ljudem, ki temu niso dorasli in mentalno zmožni!
Dr. Stane Granda