Socializem ne zmore brez sile in nasilja, komunizem ne zmore brez ekstremne sile in ekstremnega nasilja. Simpatizerji obeh ideologij se tega zavedajo. Ker njihov raj na zemlji ne zmore brez nasilja, ga posledično glorificirajo. Kot zapiše RTV-jevski “medij” Marcel Štefančič, bo “odrešitev” prišla samo z nasiljem.
Komunizem ima dolgo zgodovino nasilja. Pod rdečo zvezdo je umrlo med 80 in 100 milijonov ljudi. Črna knjiga komunizma navaja, da je bilo žrtev smrtonosne ideologije 94 milijonov, največ v maoistični Kitajski.
A to jih očitno ne moti. V boju proti kapitalizmu je očitno dovoljeno tudi nasilje. “Kapitalizma, ki je zaradi arogance in požrešnosti oligarhije vedno tik pred eksplozijo, ne moreš zregulirati in odrešiti brez nasilja,” zapiše Štefančič, v njegovi zadnji filmski kritiki. Ponovi tudi Balzacovo zgrešeno maksimo “Za vsakim bogastvom je zločin”.
Levica in njeni preroki v Sloveniji normalizirajo govorico nasilja, bolje rečeno govorica nasilja ima na levi strani političnega spektra domovinsko pravico, je normalizirana. Zato je po svojih močeh poskrbelo tudi pravosodje, ko je “legaliziralo” slogan “smrt janšizmu”. Ta slogan se je kmalu razvil v “smrt Janši”. Sodišče neposrednega poziva k smrti ni moglo “legalizirati”, je pa zato oprostilo tistega, ki je grožnjo izrekel. Od groženj Janši do groženj predstavnikom kapitalizma na Slovenskem je le korak.
Tudi ta prag je bil v preteklosti prekoračen. Med Štefančičevo izjavo, da kapitalizma ni mogoče odrešiti brez nasilja, in Kordiševo izjavo “kapitalistično kontrarevolucijo obrat do zadnjega beliča, nato pa z bajoneti sterat v morje” ni nobene razlike. Gre za grožnjo (med drugim tudi) prvakom podjetništva, kot sta Boscarol, Akrapovič in drugi.
In konec koncev, zakaj bi bilo kogar koli potrebno odrešiti od kapitalizma? Sistema, ki je največ ljudi v zgodovini odrešil revščine. Sistema, ki gre z roko v roki z osebnimi svoboščinami. Sistema, ki omogoča vzpon in mobilizacijo sposobnosti posameznika ne glede na njegove osebne okoliščine.
Mladina se v svoji zadnji številki huduje, da je desnica “ukradla internet”. Nihče ga ni ni nikomur ukradel, zagotovo pa so na spletu dobili glas tisti, ki ga v tradicionalnih medijih, kjer dominirajo Štefančiči tega sveta, ne morejo. Še dobro, sicer bi mislili, da je levičarski evangelij nasilja edini, ki je možen. Pa ni!
S. K.