Nekaj znanih Slovencev smo vprašali, kaj jim pomeni Božič in kako ga praznujejo. Nanj so odgovorili televizijski voditelj Igor Pirkovič, vodja upokojenskih protestov Pavel Rupar, evroposlanec Milan Zver, novinar Peter Merše in borec za čisto pitno vodo v Ljubljani ter Sloveniji Aleš Primc.
Komentar televizijskega voditelja Igorja Pirkoviča:
“Gre za družinski praznik, ko se človek umiri, ko izžene iz sebe kakšne jezne strasti, ko pozabi na slabo in ko se spomni dobrega in si želi dobro nesti naprej kot popotnico, da bi bil boljši tudi sam, kot je bil do zdaj.”
Komentar vodje upokojenskih protestov Pavla Ruparja:
“Božič je zame družinski praznik in tako kot vsako leto tudi danes pričakujem družine hčerke in sina ter mojega brata. Z ženo bomo pripravili večerjo, pokropili smo že, pokadili smo že. Potem pa bomo skupaj počakali božično noč oziroma polnočnico.
Zelo sem vesel, da Božič po dolgem času praznujemo zdravi, veseli, tudi zadovoljni s svojim delom. Želim vsem, da sledijo, da jim je enako kot nam, pa da je čim manj revščine in tegob in osamljenosti. Vesele božične praznike iz srca, res iz srca čisto vsem želim!”
Komentar evroposlanca Milana Zvera:
“To je zame najlepši praznik v letu. Praznujem ga od otroštva. Spomnim se, ko smo pri babici in doma okraševali božično drevo. To so bili drugačni časi, bolj skromni. Bil je kakšen bonbonček sladkorja, oblečen v srebrno ali pa zlato barvo, obešen na smreko, morda kakšna lučka. Drugače pa ni bilo preveč bogato v primerjavi z današnjim dnem. Ampak skupno pa je bilo obema božičema, pred recimo šestdesetimi leti in danes, da se je družina zbrala in praznovala skupaj. Lahko govorim o ožji in širši družini … Vedno pa smo gledali na to, da smo bili skupaj v čim večjem številu.
Z verskega vidika pa je to praznik, ki vedno pomeni rojstvo Odrešenika in vsak se nekako poosebi s to širšo zgodbo, ki prihaja iz naše vere. Božič je tudi začetek nečesa novega za vsakega posameznika, ki veruje. In to je še posebno dandanes zelo pomembno, ko imamo veliko težav pri osmišljanju svojega življenja.”
Komentar novinarja Petra Meršeta:
“Božič je čas, ko se spominjamo rojstva našega Odrešenika. Ko se spominjamo, da si je Bog nadel človeško podobo in se rodil v skromni štalci, kar je znak izjemne bližine Boga človeku. Ker gre za drugi največji krščanski praznik, se nanj pripravljamo tudi z adventom, časom pričakovanja. Ta vključuje tako duhovno pripravo kot tudi fizično (krašenje stanovanja, postavljanje jaslic …). Žal pa zaradi narave poklica čas pred božičem pomeni tudi intenzivno delo, da nadoknadimo za čas praznikov, ko imamo tudi novinarji manj dela, bralci pa vseeno kaj zanimivega za prebrati. Zato tudi božična voščila po navadi pridejo z malo zamude z moje strani, ker je šele kak dan po božiču čas zanje.
Praznovanje božiča se zame začne s polnočnico, to je božično sv. mašo na sveti večer (večer pred božičem). Po maši sledi še druženje, najprej ob čaju pred cerkvijo po maši, nato pa še v družinskem krogu doma, kjer po katoliški tradiciji s kadilom in blagoslovljeno vodo blagoslovimo dom. Takrat se tudi nareže božična potica. Tudi sam božič preživim v domačem krogu, ko se po božični maši vsi bratje in sestre zberemo na družinskem kosilu pri starših in si izmenjamo božična darila. Imamo tradicijo, da že prej vsak izžreba enega člana družine, za katerega potem pripravi darilo. Proti večeru pa se po navadi zbere še celotna razširjena družina, da se podružimo ob potici in prepevanju božičnih pesmi. Za zaključek božičnega časa pa na predvečer sv. treh kraljev v vasi ohranjamo tradicijo koledovanja, ko se oblečemo v tri kralje in hodimo od hiše do hiše, prepevamo kolednico in voščimo novo leto, darove, ki nam jih dajo ljudje, pa odnesemo na misijonsko središče Slovenije, kjer so namenjeni za pomoč slovenskim misijonarjem.”
Komentar borca za čisto pitno vodo v Ljubljani in Sloveniji Aleša Primca:
“Skrivnost lepote Božiča se zame začne v pripravah. Vsako leto skušam od Miklavža naprej umiriti običajne aktivnosti, kolikor se le da, še dodatno pa v božični devetdnevnici. Cerkev nas tako čudovito pri sv. mašah devetdnevnice pripravi na Božič z berili in evangeliji ter starodavnimi napevi. Priprava se mi zdi ključna, da se zavemo, kaj je Božič. Božič je praznik veselja! Veselja, da je Bog z nami, da je prišel na svet, da nam pomaga. Da nismo nikoli sami, naj bo še tako hudo. Potem so še bolj materialne priprave, pospravljanje in urejanje doma, ki je za marsikoga manj prijeten, ampak tudi nujen, saj urejenost doma navzven precej kaže, kaj nam praznik pomeni. Na božični večer gremo k otroški polnočnici v domači župnijski cerkvi, ki je vsako leto nekaj posebnega, duhovno navdušujočega.
To duhovno moč so prepoznali tudi mnogi, ki sicer ne hodijo redno v cerkev, ta dan pa pridejo z otroki. Po sv. maši blagoslovimo naš dom, potem pa imamo večerjo. V ozadju ves večer zvenijo čudovite božične pesmi. Pred polnočnico imamo na Kodeljevem polurni duhovni program božičnico, ki jo pripravljajo mladi. Tu sta že več let aktivni hčeri, tako da se okoli pol enajstih, ko gresta na vaje, skupni družinski božični večer zaključi. Kdor zmore, gre na božičnico in polnočnico. Na Božič gremo zjutraj k sv. maši. Po maši si voščimo vesel Božič z mnogimi sofarani, kar je tudi priložnost za spravo, če je šlo med letom kaj narobe. Po kosilu si malo odpočijemo, nato pa se odpravimo na obiske k ženinim in mojim staršem. Ker izhajam iz župnije sv. Štefana, je tudi 26. 12. za nas velik praznik.”
Domen Mezeg