Igralka Tanja Ribič je v preteklosti javno podpirala možnost, da istospolni pari posvojijo otroke. Dejala je, da je resnično verjela, da je dovolj samo ljubezen. Sedaj pa je izrazila spremembo svojega pogleda. Nad deljenim videoposnetkom, ki prikazuje ameriški par istospolnih vplivnežev Josepha in Nathana Hughesa z njunima otrokoma ob praznovanju prvega rojstnega dne, je bila Ribičeva ogorčena. Pod njeno objavo pa so se usuli komentarji, da širi sovraštvo in nestrpnost.
“A sem se za to borila, ko sem se pred leti zavzemala za možnosti posvojitve istospolnih partnerjev?! Takrat sem resnično verjela, da je dovolj samo ljubezen … Od korone naprej pa vem, da se v strup preobrača vse, kar srce si sladkega obeta … V celofan zavite ideje nam preko vseh možnih kanalov tlačijo v glave. Vse za neko višje dobro, vse za skupnost, za ljubezen … Na koncu pa sebi natakneš zanko. Pa nam je lepo povedal Prešern,” je zapisala Tanja Ribič.
V istem zapisu je delila tudi mnenje, da je “proti propagandi”, pri čemer je izpostavila zlorabo ljubezni v medijskih in ideoloških sporočilih. Mediji in filmi pogosto prikazujejo/propagirajo idealizirano podobo istospolnih parov z otroki – kot srečne, urejene družine – medtem ko je resničnost pogosto drugačna. Kar je opazila tudi Ribičeva: “V celofan zavite ideje nam preko vseh možnih kanalov tlačijo v glave.”
LGBT propaganda v otroških programih
Dodatno je objavila svoje nestrinjanje s primeri vsebin v otroških programih. Omenila je primer s hrvaške televizije, kjer naj bi po njenih besedah v animiranem filmu eden od prizorov prikazoval mamo, ki je z otroki zapustila družino in se preselila k drugi ženski, s katero je vzpostavila romantično zvezo.
Kdo sta Joseph in Nathan Hughes?
Joseph in Nathan Hughes sta vplivneža iz Združenih držav Amerike, ki svojo istospolno zvezo in družinsko življenje aktivno predstavljata na družbenih omrežjih. Velik odziv je požel posnetek praznovanja prvega rojstnega dne njunih dvojčkov. Po lastnih navedbah sta do otrok prišla s pomočjo darovane jajčne celice znanke in nadomestnega materinstva, pri čemer je kot nadomestna mati nastopila Josephova sestra.
V ospredju javne predstavitve ostane idealizirana slika srečne družine, medtem ko se manj govori o tem, kakšne psihosocialne posledice lahko imajo te prakse za otroke, ki odraščajo v okoliščinah, kjer so bile ključne odločitve o njihovem rojstvu sprejete znotraj sistemov, v katerih so ideološki interesi pomembnejši od otrokove blaginje.
Sara Kovač