Ko smo Slovenci po šoku agresije na Slovenijo JLA uspešno premagali in izgnali, to vendarle ni minilo brez neprijetnih posledic. Narod se je, kot v pripravljenosti, da bi hinavski komunistični režim od koderkoli zopet spustil stekle pse nadenj, zaprl v oklep z bodicami strahu. Rezultat je bila nenadna demografska praznina v devetdesetih letih. Negotovost pa je še poglobil padec Demosove vlade, ki ga nihče ni razumel. Zakaj neki bi vlada, ki je uspešno izpeljala osamosvojitev, postavila državo, nenadno odstopila?
Zmedo je s kozmetičnim popravkom zapolnila takratna LDS z Janezom Drnovškom na čelu, ki se je narodu zdel v primerjavi s Titom in njegovimi nasledniki, krvavo Milko in bankrotirancem Markovićem, nekoliko boljši. V resnici pa je bila njegova vladavina polna napak, ki so jih popravljali s kozmetičnimi posegi. Ena teh je bilo zdravljenje demografske praznine in zato praznih vrtcev z uvedbo devetletke, pomik začetka obveznega šolanja s sedem na šest let in premik vzgojiteljic, ki bi sicer izgubile službo v vrtcih, v šole, na mesto dodatnih učiteljic v prvem razredu.
To je bil ukrep za pridobivanje novih volivk
To je bil ukrep za pridobivanje novih volivk, ne pa za večje znanje otrok in zdravljenje demografske praznine. V resnici so rezultati merjenja bralne pismenosti leta 2007 pokazali, da so bili bistveno bolje opismenjeni otroci, ki so prihajali iz osemletke, torej tisti, ki so šli v šole s sedmimi leti, kot otroci iz devetletke, ki so vstopali v šolo s šestimi leti. Devetletka je torej povzročila kup nepotrebnih pretresov skupaj z odvzemom avtoritete učiteljem, pa če govorimo o bebastem tikanju učiteljic ali poudarjanju pravic otrok in zniževanju njihove odgovornosti, da ne govorimo o nivojskem pouku, ki ga je Unescova raziskava raztrgala kot cunjo.
Edino, kar je izboljšalo demografsko sliko, je bil v letu 2007 izveden sijajen ukrep Janševe vlade, izpeljala sva ga z ministrom Zverom, brezplačen vrtec za drugega in tretjega otroka v družini. Zato je bilo treba postaviti nove objekte in dozidati stare vrtce. Župani so se jezili zaradi nepredvidenih stroškov in navala otrok v vrtce in izmislila sem si mobilne vrtce – vrtce, ki jih postaviš v obliki kontejnerja na pripravljeno komunalno opremljeno ploščad. V medijih so me obtožili, da želim otroke poriniti v ribje konzerve. V resnici danes stoji kar nekaj takih vrtcev Sloveniji in so prav lični. Toda rezultat ukrepa brezplačnega vrtca za tretjega otroka v družini je povzročil baby boom, ki danes polni šole.
Kriza leta 2009 je delovala kot vojaška agresija
Toda kriza leta 2009 je delovala enako kot vojaška agresija in rojevanje otrok se je bistveno upočasnilo, nato pa smo še z ZUJFOM opisani ukrep začasno umaknili. Toda danes je krize konec, ukrep pa še velja, kar je skregano s pametjo, saj je ukrep državo stal letno 18 milijonov evrov. To je za državo z devetmiljardnim proračunom in s prosperiteto, ki jo vlada oglašuje, povem sprejemljivo, zlasti ker prinaša največjo dodano vrednost! Brezplačen vrtec za tretjega otroka je treba vrniti!
Treba je razumeti razliko med šolskim in gospodarskim modelom. V prvem, šolskem primeru, vso odgovornost za znanja dijaka nosi šola, to dokaže z deležem uspešnih dijakov na maturi oziroma zaključnem izpitu, skrb za posameznika je stvar učitelja v šoli in razrednika. V drugem, vajeniškem modelu, pa polno odgovornost za vajenčev napredek in znanje nosita podjetje in mojster, dokazilo o uspešnosti pouka pa je redna in trajna zaposlitev vajenca. Ta vajenec sicer tudi obiskuje šolo, se uči teorije, toda ta je v funkciji prakse in zaključni izpit tega vajenca odraža poleg teorije tudi sposobnost takojšnjega kompetentnega dela v proizvodnji.
Vsako resno podjetje bi moralo biti veselo dobrih kadrov
Vsako normalno podjetje bi moralo biti resno zaintersirano, da si vzgoji in izobrazi dobre kadre. In vajeništvo je prav to. Le zakaj so nemški avtomobili tako dobri in cenjeni? Ker jih izdelujejo ne le odlično izobraženi, temveč tudi visoko motivirani delavci z odlično delovno disciplino. Ker so njihove izkušnje cenjene, prav tako njihovi inovativni predlogi. Ker so delavci del podjetja.
Četudi je po mojem mnenju izobraževalni sistem temelj vsega, brez vrednot v celotni družbi tudi ne bo šlo. Vrednote pa se v veliki meri vežejo na pošteno lastnino, na stil življenja in odnose. Vsak človek stremi k sreči, vsak človek se rodi radoveden in ustvarjalen. Toda ti potenciali se lahko razvijejo le v okoliščinah, ki to dovoljujejo. Šminka ne zadošča.
Mojca Škrinjar