Znanstveniki s Stanforda so ustvarili gensko spremenjene miši, pri katerih polovico možganov sestavlja človeško tkivo. Raziskovalci pod vodstvom Sergiuja Pașce so mišim najprej onemogočili razvoj možganske skorje in hipokampusa, nato pa v novorojene živali vbrizgali milijone laboratorijsko vzgojenih človeških možganskih celic.
Človeško tkivo se je povezalo s krvnim obtokom miši, se razširilo in v treh mesecih zapolnilo približno polovico možganske prostornine. Nekateri človeški nevroni so se povezali tudi z mišjimi celicami in hrbtenjačo. Miši so preživele, a so imele težave s hojo, spominom in gibanjem.
Cilj poskusa je omogočiti raziskave shizofrenije, epilepsije, možganske paralize in demence, saj je človeške možgane težko neposredno preučevati.
Kritiki opozarjajo na etična vprašanja glede dobrobiti živali in možnosti, da bi človeško tkivo nekoč razvilo zavest ali občutek bolečine. Poskus so objavili v reviji Nature.
J.B.