Mednarodna znanstvena skupina pod vodstvom Svetovne banke in Svetovne zdravstvene organizacije opozarja, da se svet sooča z naraščajočo grožnjo pandemije bolezni, ki bi lahko povzročila milijonske smrtne žrtve in opustošila svetovno gospodarstvo. Ob tem vlade poziva k pripravi načrta za ublažitev omenjenega tveganja. Kot glavne načine, na katere lahko to dosežejo, izpostavlja krepitev zdravstvenega sistema, povečanje sredstev za raziskave novih tehnologij ter izboljšanje sistemov za komunikacijo in usklajevanje.
Skupina mednarodnih strokovnjakov pod vodstvom nekdanje direktorice Svetovne zdravstvene organizacije Harlem Brundtland je po poročanju spletnega portala RTE predstavila poročilo, s katerim želijo svetovne voditelje spodbuditi k ukrepanju v povezavi z grožnjo pandemije hujše bolezni. Po njihovo se je namreč že v primerih epidemij bolezni, kot so ebola, gripa in SARS, pokazalo, da se svetovne države, ki jih pestijo tudi številni drugi dolgotrajni konflikti in prisilne migracije, z njimi zelo težko spopadajo.
“Grožnja pandemije, ki bi prizadela velik del sveta, je resnična,” je skupina med drugim zapisala v poročilu. Ob tem je poudarila: “Hitro premikajoči se patogen bi lahko ubil več deset milijonov ljudi ter pripeljal do zloma gospodarstva in destabilizacije nacionalne varnosti posameznih držav.” Po mnenju znanstvenikov so sicer nekatere države po uničujočem izbruhu ebole v zahodni Afriki v letih 2014-2016 izboljšale svojo pripravljenost na morebiten izbruh hujše bolezni, a to po njihovi oceni še ni dovolj. Prizadevanja v tej smeri so tako v poročilu predstavljena kot “skrajno nezadostna“.
Španska gripa je leta 1918 zahtevala 50 milijonov smrtnih žrtev
V poročilu so znanstveniki navedli tudi podatke o pandemije španske gripe iz leta 1918, ki je prizadela tretjino sveta in zahtevala kar 50 milijonov smrtnih žrtev. Ob tem so poudarili, da bi bile posledice izbruha podobne bolezni v sodobnem svetu lahko še veliko hujše, predvsem po zaslugi globalizacije. Glede na to, koliko ljudi vsak dan uporablja letala, bi se namreč bolezen lahko v manj kot 36 urah razširila po celem svetu, zaradi nje pa bi umrlo od 50 do 80 milijonov ljudi. Posledično bi lahko prišlo do popolnega propada skoraj 5 odstotkov svetovnega gospodarstva.
Pandemija bi pripeljala do kolapsa nacionalnih zdravstvenih sistemov
V primeru tovrstne pandemije bi prišlo do kolapsa številnih nacionalnih zdravstvenih sistemov, predvsem tistih v revnih državah, so še poudarili znanstveniki v poročilu. V povezavi s tem je Axel van Trotsenburg, vršilec dolžnosti izvršnega direktorja Svetovne banke, povedal: “Revščina in negotovost še dodatno ustvarjata pogoje za izbruhe nalezljivih bolezni ter spodbujata morebitno pandemijo.” Podobnega mnenja je bil tudi generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus, ki je vlade metaforično pozval, naj “strehe popravijo, preden bo prišel dež“. Svetovnim voditeljem je tako dal jasno vedeti, naj upoštevajo spoznanja, do katerih so znanstveniki prišli na podlagi dosedanjih izbruhov bolezni. Kot glavne načine, na katere lahko države to dosežejo, je izpostavil krepitev zdravstvenega sistema, povečanje sredstev za raziskave novih tehnologij ter izboljšanje sistemov za komunikacijo in usklajevanje.
Rajko Golob