Čeprav je bilo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje avgusta letos prijavljenih več kot 71 tisoč oseb, pa številni Slovenci očitno nimajo pretirane želje po poklicnem udejstvovanju. To potrjujejo tudi podatki Statističnega urada Republike Slovenije, iz katerih je razvidno, da so v zadnjem letu pri nas tujci prejeli 2,5-krat več novih zaposlitev od državljanov Slovenije. To je zagotovo tudi posledica denarnih socialnih pomoči, ki se pod levimi vladami vseskozi višajo in tako številne Slovence odvračajo od tega, da bi poprijeli za delo ter s tem državi ne bi bili več v breme, ampak bi prispevali k njenemu razvoju.
Podatki na področju zaposlovanja v Sloveniji so iz leta v leto bolj zaskrbljujoči. Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje je bilo tako avgusta letos prijavljenih kar 71.544 oseb, hkrati pa podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da so v zadnjem letu pri nas tujci dobili kar 2,5-krat več novih zaposlitev od državljanov Slovenije. Očitno torej je, da številni Slovenci nimajo pretirane želje po poklicnem udejstvovanju.
Številke so še kako zgovorne. Število delovno aktivnih tujcev se je namreč v enem letu povečalo za 17.663 ali 22 odstotkov, medtem ko se je število delovno aktivnih državljanov Slovenije povečalo le za borih 6.910 ali za manj kot odstotek. Pri tem pa je v nekaterih panogah delež tujcev med vsemi delavci še posebej visok. V gradbeništvu tako na primer predstavljajo kar 41 odstotkov vseh delavcev, v dejavnosti promet in skladiščenje skoraj tretjino vseh delavcev, v gostinstvu pa približno 15 odstotkov vseh delavcev. Skupno je sicer med delovno aktivnimi osebami v Sloveniji 10 odstotkov tujcev, pri čemer močno prevladujejo osebe iz držav nekdanje Jugoslavije. Več kot očitno torej je, da se Slovenci nekaterim zaposlitvam v velikem loku izogibajo. Tujci namreč najpogosteje pridejo do dela v primerih, ko se na razpis za posamezno delovno mesto ne prijavi noben Slovenec. Pomanjkanje ustrezne delovne sile na nekaterih področjih pa zagotovo ni dobro za državo. S tem se namreč omejujejo možnosti podjetij za rast in razvoj, hkrati pa se zmanjšuje dolgoročni potencial za gospodarsko rast, ki je eden glavnih pokazateljev gospodarske uspešnosti in konkurenčnosti posamezne države.
Število prejemnikov denarne socialne pomoči v Sloveniji se je po letu 2008 skoraj podvojilo
Zaskrbljujoči podatki na področju zaposlovanja so zagotovo tudi posledica denarnih socialnih pomoči, ki številne Slovence odvračajo od tega, da bi poprijeli za delo ter s tem prispevali k razvoju države. Število prejemnikov denarne socialne pomoči v Sloveniji se je po letu 2008, ko je bilo najnižje, skoraj podvojilo. S 36.355 se je namreč povečalo na preko 67 tisoč odraslih prejemnikov. Ob tem se vseskozi viša tudi znesek denarne socialne pomoči. Ta se je tako lani, še v času vlade Mira Cerarja, spremenil dvakrat, in sicer 1. junija ter 1. avgusta. Do junija 2018 je pomoč za samsko osebo znašala 297,53 evra, od 1. junija do 1 avgusta 2018 285,05 evra, odtlej pa 392,75 evra, za kar je poskrbela takratna ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak iz vrst SD. Za primerjavo: še leta 2005 je povprečen znesek denarne socialne pomoči znašal le 194 evrov.
Denarna socialna pomoč se viša tudi pod Šarčevo vlado
Z nepotrebnim višanjem denarnih socialnih pomoči, ki mnoge Slovence odvrača od dela, pa nadaljuje tudi vlada Marjana Šarca, natančneje Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije pod vodstvom mag. Ksenije Klampfer iz vrst SMC. Po poročanju STA se je namreč letos julija denarna socialna pomoč za eno osebo ponovno zvišala. Zdaj tako znaša že 402,18 evra. Pri tem je treba poudariti, da vedno bolj jasno postaja, da z višanjem denarne socialne pomoči leva slovenska vlada, skupaj z nadkoalicijsko Levico, predvsem kupuje glasove volivcev, ki so ji očitno pomembnejši od razvoja Slovenije ter zmanjševanja brezposelnosti.
Rajko Golob