Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je v svojem mnenju na vladno povišico plač javnemu sektorju opozorila na kršenje ustave. Opozorila je tudi na veliko verjetnost, da bodo vse obljube Roberta Goloba, predvsem pa Luke Mesca, padle v vodo, ter da bi se v prihodnjih letih, ko te vlade po vsej verjetnosti ne bo več na oblasti, plače znašle pod minimalno plačo predvsem zaradi načina usklajevanja in pomanjkanja jasnosti v predlogu zakona.
ZPS je na kršenje ustave opozorila na podlagi tega, ker so občinam onemogočili, da bi izrazile svoja mnenja: “Skrajšani roki za podajo mnenj so vprašljivi in lahko vodijo do kršitve pravice lokalnih skupnosti, da izrazijo svoje mnenje,” so zapisali. To je zaskrbljujoče tudi zaradi tega, ker se plačila uslužbencem ne bodo več usklajevala, kar pomeni, da se načelo enakega plačila za enako delo ukinja. Predlagano povišanje plač poslancev in ministrov pa se brez ustreznih pojasnil prestavlja na čas po volitvah.
Zakonodajno pravna služba še opozarja, da se vlada s hitrimi postopki poskuša izogniti širokim razpravam, kar predstavlja dodatno kršitev ustavne ureditve. Zveza za lokalno samoupravo (ZPS) je poudarila, da imajo lokalne skupnosti pravico do sodelovanja in izražanja svojih stališč glede vprašanj, povezanih z lokalno samoupravo, kar je zagotovljeno v Ustavi ter mednarodnih dokumentih, kot je Evropska listina lokalne samouprave.
Poleg tega je sporno, da predlog zakona ne vsebuje ustreznih utemeljitev, kar bi lahko kršilo pravico do enakosti pred zakonom. Pravniki so opozorili, da takšni ukrepi, ki se nanašajo na pravice javnih uslužbencev, ne upoštevajo ustavnopravnih vrednot, ki jih varuje Ustava, poroča Peter Jančič.
V mnenju ZPS tudi izpostavi, da vlada ni pojasnila, kam se ji tako mudi, kar je v nasprotju s pravicami lokalnih skupnosti za sodelovanje. Kršitev poslovniških določb pomeni, da se zakonodajni postopek izvotli, kar ogroža kakovost obravnave, še menijo.
Pripombe ne le na zakonodajni postopek, temveč tudi na vsebino
Glede vsebine Predloga zakona ZPS izpostavlja, da predlog ne ureja celotnega sistema plač v javnem sektorju, temveč le elemente oziroma temelje tega sistema. Zakon, ki naj bi bil povsem nov, dejansko “derogira skoraj vse določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju,” kar sproža vprašanje o njegovi nujnosti in smiselnosti.
Pomanjkanje transparentnosti
Poleg tega ZPS opozarja na odsotnost obrazložitev, ki so ključne za razumevanje predloga zakona. “Odsotnost obrazložitev v predlogu zakona vodi v pomanjkanje transparentnosti in zaupanje v postopek sprejemanja zakona,” so še dodali.
Nejasnost in nerazumljivost predloga zakona
ZPS je še izpostavila, da predlagane rešitve ne izpolnjujejo zahteve po jasnosti in razumljivosti. Kot kažejo nekatere določbe Predloga zakona, na primer 6. člen, so nejasnosti prisotne. Ustavno sodišče je že odločilo, da predpis, iz katerega povprečen, tudi prava nevešč občan, ne more zanesljivo razbrati svojega položaja, krši načela pravne države, prav tako tako tudi niso jasni cilji, ki se s predlaganimi rešitvami zasledujejo, ali pa ni jasno, ali je s predlaganimi rešitvami zasledovane cilje možno doseči, tudi zaradi notranje neskladnih rešitev. Poleg ostalih nejasnosti so izpostavili tudi določbo 51. člena Predloga zakona, ki opredeljuje plačne stebre: “Je nejasna in nedoločna, saj iz nje ni dovolj jasno razvidno, na katere kategorije oseb oziroma plačnih skupin se nanaša.”
Predlog zakona postavlja vprašanja tudi glede obdelave osebnih podatkov, saj bi moralo biti jasno opredeljeno, kateri podatki se smejo zbirati in obdelovati. Sporna je tudi ureditev o sklepanju kolektivnih pogodb, kjer bi podatki o številu plačanih članarin lahko omogočili določljivost posameznikov, kar bi bilo nezdružljivo z varstvom osebnih podatkov.
Ni res, da ne bo plač pod minimalno
O cilju, ki ga javno razglaša vlada Roberta Goloba, še posebej Luka Mesec, da ne bo več plač pod minimalno, pa so pravniki v parlamentu zapisali: “ZPS pravi, da obstaja skrb, da bodo plače še vedno pod minimalno. V skladu s predlogom zakona se namreč prvi plačni razred določi na višini minimalne plače, ki znaša 1253,90 evra v januarju 2024. To pomeni, da v letu 2024 ne bi smelo biti plač pod minimalno plačo. Vendar pa ZPS opozarja, da se lahko že v naslednjem letu zaradi načina usklajevanja plačne lestvice zgodi, da bodo najnižji plačni razredi določeni pod višino minimalne plače. Člen 7 predloga zakona določa usklajevanje plačne lestvice s štirimesečnim zamikom, kar pomeni, da bi se lahko plače za leto 2025 ne uskladile v skladu z rastjo življenjskih stroškov, kar bi lahko vodilo do plač pod minimalno.”
Minimalna plača se redno uskladi z rastjo življenjskih potrebščin, medtem ko se plačna lestvica v predlogu zakona ne uskladi po enakih kriterijih, kar dodatno povečuje tveganje, da bodo najnižji plačni razredi pod višino minimalne plače.
Tako obstaja velika nevarnost, da bodo vse te obljube vlade padle v vodo, ter da bi se v prihodnjih letih, ko te vlade po vsej verjetnosti ne bo več na oblasti, plače znašle pod minimalno plačo, predvsem zaradi načina usklajevanja in pomanjkanja jasnosti v predlogu zakona.
A.G.