Župan Jesenic: Stroka je odpovedala, odločitev glede regionalne bolnišnice je popolnoma politična

Datum:

Jesenice je močno razburila odločitev vlade, da bo nova gorenjska regionalna bolnišnica v Kranju.

Kranj je le dobrih 20 kilometrov oddaljen od Ljubljane, Jesenice pa predstavljajo pomembno geostrateško točko ne samo za Gorenjsko, temveč tudi za velik del Primorske. O tem smo se pogovarjali z jeseniškim županom Petrom Bohincem.

Kakšen je bil vaš odziv na odločitev vlade glede lokacije gorenjske regionalne bolnišnice?

Letos, 20. marca, ko so Jesenice praznovale svoj občinski praznik, smo namesto čestitk, kot je to običajno, od vlade prejeli šokantno novico o odločitvi, da bo regijska bolnišnica v Kranju. S tem se Jeseničani in širši del zgornje Gorenjske nikakor ne moremo strinjati, ker bodo s tem ljudje odrezani od ustrezne zdravstvene obravnave. Zgodba z regijsko bolnišnico ima že dolgo brado, sklicanih je bilo nekaj sestankov. Zadnji na ministrstvu za zdravje v lanskem poletju, ko so bili predstavljeni podatki analize za umeščanje gorenjske regijske bolnišnice, je na površje priplavalo dejstvo, da vse skupaj zelo smrdi. Naša bolnišnica ima za seboj bogato zgodovino, je priznana ustanova, ima strategijo razvoja in delovanja. Zgrajena sta bila nov urgentni center in lekarna. Več deset milijonov je bilo torej že vloženih v to lokacijo in sam objekt. Nikakor se ne morem strinjati z vlado in ministrstvom, da vlada znova nesmiselno zapravlja denar davkoplačevalcev, ko bi se sklepali novi posli z nakupi parcel ali pa se nekaterim delale različne druge usluge. Izgubljamo dragoceni čas, ker Gorenjci regijsko bolnišnico krvavo potrebujemo. O usodi naše, jeseniške bolnišnice nas iz vlade do sedaj sploh še niso obvestili.

Kako bi umestili to bolnišnico na Jesenice v prostorskem načrtu?

Že v samem postopku smo ministrstvu ponujali lokacijo na Plavškem travniku, ki je samo streljaj oddaljen od zdajšnje bolnišnice, s tem da bi se lahko uporabljala tudi že delujoča infrastruktura na obstoječi lokaciji. Po drugi strani imamo sprejet občinski prostorski načrt, ki omogoča novogradnje in tudi dovolj prostora za vse potrebne objekte. Več let sem deloval na področju zdravstva, med drugim na ministrstvu za zdravje, in lahko povem, da smo že takrat, leta 2012 torej, pripravili načrte in projekt za širitev bolnišnice na Jesenicah. To rešitev tudi sam zagovarjam, saj mora biti vsak projekt ekonomičen, funkcionalen in realen. Gre za načrte za novogradnjo in glede izgovorov vlade oziroma ministrstva, da se novi objekti ne morejo umestiti na lokaciji, na kateri stoji Splošna bolnišnica Jesenice, odgovorno trdim, da je nadgradnja naše bolnišnice v regijsko s tem najbolj preprosta in najcenejša rešitev. Gre za blok z dvema kletema, s pritličjem in z oddelki, med drugim novim operacijskim blokom, oddelki za kirurgijo in drugimi enotami. Tako bi zadostili vsem merilom, ki jih regijska bolnišnica potrebuje, saj imamo že garažno hišo, delujoči heliport, druge stavbe pa so energetsko in požarno sanirane. Če dobro pogledamo po Evropi in ZDA, se danes taki objekti gradijo vertikalno, s centralnimi službami, predvsem zaradi racionalizacije in organizacije medicinske obravnave. Načrti so na ministrstvu že pripravljeni, žal pa teh ni nihče vzel ali pa jih ni hotel vzeti iz arhivov, zato menimo, da je stroki in ministrstvu pri tem žal spodletelo.

Jesenice imajo tudi dobre povezave za takšen objekt …

Glede na naš prostorski načrt bi lahko marsikaj zgradili poleg obstoječe bolnišnice. Slednja je ob regionalni cesti, ki ima takojšnjo navezavo na avtocesto. Omeniti je treba karavanška predora, cestnega in železniškega, pa še novega, ki bo kmalu odprt. Kot sem že omenil, ima obstoječa bolnišnica že delujoč heliport in garažno hišo. Zato trditve, da nimamo dovolj prostora in da je problematična povezljivost, nikakor ne držijo. Druga stvar pa je, če se pojavijo tako močni apetiti ali posli, ki se sklepajo »pod mizo« in umetno forsirajo določeno lokacijo kot najboljšo za tak projekt.

Kakšne pa so bile analize vlade in kako jih komentirate?

Ministrstvo je pripravilo analizo, ki ne upošteva naših dejstev. Ne da bi upoštevali naše analize in dejstva, so nas lani preprosto poklicali z ministrstva in državni sekretar Marjan Pintar nas je postavil pred dejstvo, da imajo že izvedeno analizo, ki jo delalo nam neznano podjetje iz Kopra. Sploh pa Jesenic niso obravnavali, saj smo bili iz analize izključeni že na šesti strani dokumenta, jeseniške podatke, po katerih so ocenjevali ustreznost lokacije, pa so kar priključili Radovljici; demografski podatki, število starega prebivalstva, vse je bilo združeno s podatki Radovljice. Dejstvo je, da je bil kompromitiran že sam postopek analize. Na koncu je bila v rahli prednosti pred Kranjem lokacija v Radovljici, Jesenice pa so čudežno izpadle že na samem začetku. Vse do danes z ministrstva nismo prejeli ustreznih odgovorov na vprašanja, ki smo jim jih postavili v zvezi s potekom analize. Poudariti moram, da imajo Jesenice skoraj 22.000 prebivalcev in so največja občina na zgornjem Gorenjskem. Splošna bolnišnica Jesenice pokriva celoten zgornji del Gorenjske in tudi Posočje. Koliko ljudi bo prikrajšanih za kakovostno zdravstveno obravnavo, ker bo ustrezen objekt prestavljen na lokacijo 20 kilometrov od Ljubljane. Žal je tukaj stroka odpovedala ali pa je preprosto niso upoštevali, zato je analiza zelo pristranska in vprašljiva. S tako odločitvijo vlade bomo več milijonov vrgli samo za nakup zemljišča in njegovo ureditev. Ves ta denar bi bil dovolj, da zgradimo, kar potrebujemo pri nas, in obnovimo ali zgradimo še kakšen zdravstveni objekt v Sloveniji.

Kakšno je zdajšnje stanje glede kadrov v vaši bolnišnici?

Kar zadeva kadre, naša bolnišnica deluje na minimumu tako kot marsikatera druga v Sloveniji. Z osebjem je bolnišnica močno podhranjena. Po meni dostopnih podatkih primanjkuje več kot sto sester, tudi zdravnikov ni dovolj. Negovalni oddelek ne deluje, kirurgija deluje polovično. Gradijo se novi objekti, a sprašujem se, kdo bo v njih delal. Glede na zdajšnje kadrovsko stanje, ko bi morali vsi pristojni stopiti skupaj k reševanju te problematike in nepreglednih čakalnih vrst, se bomo Gorenjci s pogledom na novo zgrajene objekte kmalu začeli glasno spraševati, kdo nas bo sploh še zdravil. Hkrati pa je treba poudariti, da vlada z lokacijo nove bolnišnice izvaja močno centralizacijo, za katero je obljubljala, da jo bo odpravila. Je nova lokacija res odprava centralizacije ali se preprosto delajo norca iz nas?

Zakaj menite, da bi bile Jesenice veliko ustreznejše za ta projekt?

Ne gre le za Gorenjsko, saj tudi Severna Primorska in Posočje gravitirata k jeseniški bolnišnici. Tu je tudi strateška infrastruktura; predor Karavanke, železniško vozlišče, jeklarna, ki predstavlja tisoče delavcev, kjer se dogajajo delovne nesreče, poleti imamo tu množice turistov in planincev, in tako naprej, zato je lokacija na Jesenicah popolnoma upravičena. Zakaj bi sicer že takratna država v 50. letih prejšnjega stoletja umestila bolnišnico na Jesenicah? Treba je povedati tudi, da je zato občina leta 2006 ustanovila Fakulteto za zdravstvo Angele Boškin, ki odlično deluje in širi programe. Zdravstvena šola in fakulteta potrebujeta za izvajanje prakse klinično okolje. Se pravi, da nam bo država dolgoročno speljala še ti pomembni ustanovi za Jesenice. Zato še kako velja, ko rečem, da so Jesenice zdravstveno regijsko središče. Izobraževanje kadra je bistveno za nadaljnji razvoj bolnišnice, oboje pa je na enem mestu, saj imamo poleg tudi srednjo šolo s programom zdravstvene nege, kjer se izobražujejo sestre, negovalci oziroma srednji zdravstveni kader. A sprašujem se, kaj bo s temi ustanovami, če ne bomo imeli bolnišnice. Odgovor na to vprašanje je preprost. Gre za politično motivirana dejanja, saj je bilo že več institucij z Jesenic prestavljenih drugam, kar močno siromaši našo občino. Za konec pa: Quo vadis, slovensko zdravstvo?

Andraž Grad

Sorodno

Zadnji prispevki

V Franciji 15-letni skrajni levičar zaklal sošolko

V šolskem napadu v zahodni Franciji je bila z...

Zakon, ki bo pohabil turistično ekonomijo, prestal prvo branje

Janez Janša je napovedal, da se bo zdravljenje začelo...

Bosanski mediji: Slovenija postala oaza dvomljivega kapitala Milorada Dodika in njegovih tajkunov

Poslanec Doma narodov Bosne in Hercegovine Zlatko Miletić je...

Bližajo se volitve: Na Otočcu so se srečali Kučan, Colarič in Budja

Tako kot so zvončki, trobentice in vijolice znak pomladi,...