Bomo kmalu izvedeli resnico o obisku Vere Jourove na ustavnem sodišču, ko je to odločalo o izrazito sporni noveli o RTV? Evropski poslanec Milan Zver je vložil “repliko” na odgovor Evropske komisije v zadevi T-235/24, Milan Zver proti Evropski komisiji. Kot pojasnjuje, se je komisija na njegovo tožbo odzvala s “političnimi argumenti”, namesto da bi delovala v duhu transparentnosti, h kateri je zavezana.
Zver je maja letos vložil tožbo v “širšem interesu javnosti” in vseh državljanov EU. Vsebina dokumentov, povezanih z obiskom evropske komisarke Vere Jourove v Sloveniji zgolj 10 dni, preden je ustavno sodišče odločalo o zadevi, ni bila povsem razkrita. Zadeva je pereča, saj je evropska komisarka obiskala tudi ustavno sodišče, in to v času, ko je to odločalo o usodi Golobove novele zakona o RTV. Epilog zgodbe poznamo, po uveljavitvi novele sta sledila popolna uzurpacija javnega zavoda in padec mnenjske pluralnosti, kar še danes definira javno RTV.
Kot je Zver zapisal na socialnem omrežju X, je obisk Vere Jourove na ustavnem sodišču v javnosti vzbudil močan sum o nedopustnih političnih pritiskih Evropske komisije na najvišje telo samostojnega pravosodnega sistema v kritičnem času. Novela zakona o RTV, usodo katere so imeli ustavni sodniki v rokah, je kasneje prekinila zakonito podeljene mandate posameznikom v vodstvenih organih zavoda, tako da je v temelju predrugačila same organe.
Ta proces je oblast imenovala “depolitizacija”, v praksi pa je to pomenilo, da so se v vodstvenih strukturah znašli novinarji, predstavniki nevladne in institucionalne sfere, sicer povsem zvesti tranzicijski levici. Nato so sledila tudi odpuščanja novinarjev, ukinjanje oddaj in vsesplošen padec pluralnosti in kakovosti poročanja.
EK v tem primeru deluje netransparentno
Zver je zahteval razkritje vsebine dokumentov, s katero je komisija zavlačevala. Šele na posredovanje evropske varuhinje človekovih pravic je prišlo do delnega razkritja dokumentov, ki pa so ostali cenzurirani. Ključne podrobnosti komisarkinega obiska na ustavnem sodišču ostajajo nepojasnjene.
Sledila je tožba proti Evropski komisiji pred Sodiščem EU, s katero želi poslanec Zver doseči popolno razkritje dokumentacije, zgodba pa ima tudi širše implikacije. Gre za primer utemeljenega suma političnih pritiskov evropske komisarke na najvišji pravosodni organ v državi članici, da odloči v prid njej sorodne politične opcije, in zato predstavlja nevaren precedens.
Kot v zadnji objavi na X pojasnjuje Zver, se je Evropska komisija na njegovo tožbo odzvala s političnimi argumenti in ne s transparentnostjo. Kot piše, je iz odziva EK očitno, da ji primanjkuje prepričljivih pravnih argumentov, zato se osredotoča na “politične dimenzije primera, kar me še bolj utrjuje v prepričanju, da mora javnost izvedeti, kaj je bil dejanski namen in cilj tega nenavadnega obiska.”
Ž. K.