“Po dolgih letih prizadevanj smo na današnji dan dosegli pomemben premik v boju za javno zdravstvo. Namesto položnic za dopolnilno zavarovanje, na katerih so doslej kovale dobičke privatne zavarovalnice, bodo zbrana sredstva odslej šla v javno blagajno in za javno korist!” se berejo spletni zapisi stranke Levica. Res, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je bila ena od njihovih dolgoletnih političnih zaobljub. A kaj, ko ga ukinjajo le v imenu. Še več, stranka očitno ni predvidela, da bo preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja v obvezni pavšal bolj obremenilo revne kot bogate, davkoplačevalci pa verjetno niso pričakovali, da bo vladna poteza zelo verjetno dodatno obremenila proračun – v višini 240 milijonov evrov.
Zakaj bo preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obveznega v največji meri prizadelo najšibkejše? Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se ni štelo v dohodninsko osnovo. Obvezni zdravstveni prispevek, ki se bo uvedel s 1. januarjem, se bo, s čimer bo znižal dohodninsko osnovo, na podlagi katere plačujemo davek.
Vladna poteza bo tako bolj koristila premožnejšim oz. tistim, ki so v višjih dohodninskih razredih, poroča N1. Znižanje dohodninske osnove se pri izračunu dohodninske osnove bolj pozna pri tistih z višjo obdavčitvijo kot pri tistih z manjšo.
Posameznik, čigar neto letna davčna osnova znaša manj kot 8.755,00 je obdavčen s 16 odstotki. Ta bo v prihodnje moral plačati 29,4 evra obveznega zdravstvenega prispevka na mesec. Tisti, ki so v najvišjem dohodninskem razredu, ki imajo neto letno davčno osnovo 74.160,00, so obdavčeni s 50 odstotki. Ti bodo plačevali po 17,5 evra mesečno. Številni z najnižjimi dohodki dohodnine sploh ne plačujejo, ti bodo morali nov obvezni zdravstveni prispevek plačati 35 evrov mesečno.
Ob tem se zastavlja vprašanja, kako je sploh mogoče, da so poslanci, ki se na deklarativni ravni zavzemajo za progresivno davčno obremenitev prebivalstva, sploh sprejeli takšne zakonske spremembe. Po poročanju medijev je odgovor bolj trivialen, kot se zdi na prvi pogled. Številni namreč naj ne bi povsem razumeli, o čem glasujejo. Takšno oceno je podala tudi vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, ki je na Twitterju zapisala: “Slepi so spregledali. Da bi dominantni mediji pred sprejetjem zakona opozarjali na neumnosti ZZVZZ, kot smo opozarjali na sejah v državnem zboru, v poslanski skupini SDS, to pa ne.”
O temi smo povprašali tudi poslanca SDS Zvoneta Černača, ki je pojasnil, da zakon ne prinaša sprememb, ki jih obljublja oblast: “Namen tega zakona je, da je bil potegnjen tako rekoč iz predala. Ne ureja ničesar. V prvi fazi se je skozi PR skušalo vzpostaviti vtis v javnosti, da se dejansko ta strošek ukinja. To jim je do neke mere uspelo. Nato pa so ljudje spregledali in ugotovili, da jih imajo za norca. Zdaj jim je jasno, prav nič se ne spreminja, premija ostaja enaka. Glede na to, da bo moral proračun zagotavljati dodatnih 240 milijonov evrov letno za pokrivanje minusa državne blagajne, bodo ljudje plačevali več in ne manj. Skratka, šlo je za pr-ovsko potezo, ki ni imela nobene vsebine, nobenega vpliva na izboljšanje storitev, skrajšanje čakalnih vrst. Tudi v njihovi lastni koalicijski pogodbi na tak način napovedana, ampak je bila napovedana v povezavi s celovitim preoblikovanjem organiziranosti zdravstvenega sistema.”
Bistvo je naslednje: Namesto prostovoljnega zavarovanja se uvaja obvezen prispevek in dopolnilno zdravstveno zavarovanje ostaja. Ljudje plačujejo enako, kot so plačevali, skozi pokrivanje primanjkljaja pa še več kot doslej.
Največje žrtve Golobove vlade najšibkejši
Zadnja poteza vlade pa je le ena v vrsti potez, ki so disproporcialno prizadeli tiste z najnižjimi prihodki. Prva in verjetno najopaznejša je bila sprememba zakona o dohodnini. Spomnimo, vlada Janeza Janše je s svojo novelo vsem, ki v Sloveniji delajo, zvišala prihodke. Robert Golob je še pred volitvami napovedal ponovno povišanje davkov z besedami: “Jaz res ne vem, kaj bi meni nižji davki koristili, razen da bi imel več denarja na računu in bi ga mogoče zapravljal za večje neumnosti.” Svojo obljubo je tudi izpolnil. Nižji davki bi tistim, ki se najtežje prebijajo čez mesec, izredno koristili, še posebej v razmerah prehranske draginje in energetske. Ta je med kurilno sezono dodobra načela razpoložljive dohodke revnih.
G. K.