Stane Granda: Zaklinjanje Titu je znak razpadanja uma in demence

214
Zgodovinar Stane Granda (Foto: Nova24TV)

“V človeški naravi je, da se človek s starostjo z večjo nostalgijo spominja mladosti, upanja, velikih pričakovanj in to je splošna človeška lastnost,” se je na jugo nostalgične manifestacije v Ljubljani odzval Stane Grada. Slovenski zgodovinar sicer trdi, da Slovenci v tem nismo prav nič posebnega in da se tudi drugod po svetu pozitivno spominjajo totalitarnih režimov. “Danes v Italiji mnogi rečejo, kako je bilo pod Mussolinijem lepo.” 

Granda meni, da je pri ljudeh potrebno računati tudi na njihovo demenco, ko se “spominjajo” lepih dni v mladosti, čeprav so pogosto trpeli hudo revščino. Ta občutek lažnega spominjanja je toliko hujši, ko se razmere v državi poslabšujejo, saj ti spomini služijo kot nekakšna uteha pred negotovo realnostjo.

Granda: Zaklinjanje Titu je znak razpadanja uma
“V starih časih, ko je kralj umrl, so dejali ‘Kralj je umrl, živel novi kralj’, danes pa vidite po Titu Tito – to je znak razpadanja uma,”  je prepričan Stane Granda, ki sicer pravi, da tovrstni izpadi niso nevarni, prej pobalinski. Nevarno je to, kaj se dogaja v ozadju takšnih manifestacij, je prepričan Granda, saj je pogosto opaziti, da se sredstva ideološkega boja uporabijo takrat, ko je potrebno prekriti kakšno nepravilnost v gospodarstvu.

Na novinarjevo vprašanje, kako je mogoče, da danes mladi, ki so se rodili po razpadu Jugoslavije, s takšnimi pozitivnimi občutji govorijo o propadli državi, je odgovoril, da so za to delno odgovorna lažniva vzgoja, skozi katero se perpetuirajo številne laži in polresnice. Ena izmed takšnih laži je ta, da so imeli nekoč vsi službe. “Seveda smo imeli vsi službe, ampak v službi marsikdo ni imel nič za delati,” je Granda ovrgel eno izmed najbolj pogostih zmot. Spomnil je tudi na smešne procese kupovanja avtomobilov in resno okrnjeno svobodo govora.

“Te pravice, pridobitev katerih je pomenil velik prelom s preteklostjo, te pravice jim nič ne pomenijo, saj so bili v to rojeni, v tem živijo. Ko slišijo, da so bile službe in stanovanja, jasno, da zavzdihnejo – čeprav jaz stanovanja nisem dobil, pa sem moral kljub temu odvajati sredstva v stanovanjski sklad.”

Laži v sodstvu in šolstvu
Zgodovinar trdi, da je tako v sodstvu kot v šolstvu ostalo mnogo laži. V šolstvu se zrcalijo skozi izbiro tem. To je ponazoril s poučevanjem zgodovine, kjer se učence uči, kdaj so se v Sloveniji začele nositi kavbojke, ne poučijo pa jih, da je bilo potrebno kavbojke pretihotapiti iz tujine. “Nekdanji sistem je temeljil na laži in mnogo teh laži je v družbi ostalo,” je povedal in dodal, da različnim jugo nostalgičnim proslavam v osnovnih in srednjih šolah botruje starost učiteljstva, ki je morda tudi že malo v letih in posledično dementen.

“V tej državi se mlade vzgaja proti lastni državi, tega pa nima nobena država na svetu. To je zastrašujoče,” je zaključil.

Ž. K.