“Z začudenjem smo ugotovili, da je Ustavno sodišče RS v presojo zakona o RTV Slovenija ponovno vključilo sodnika Roka Čeferina, ki je v tej zadevi izločen,” je kritičen nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in podpisnik ustavne pobude dr. Peter Gregorčič, ki je zaradi suma kršitve določb o nasprotju interesov sodnika Čeferina prijavil KPK in predlagal prednostno obravnavo.
Novela zakona o RTV Slovenija, s katero je pod krinko depolitizacije z namenom politizacije javnega medija postregla aktualna vlada, po letu dni še kar čaka na vsebinsko presojo, čeprav je bila predana kot absolutno prednostna zadeva. Ob tem pa se pojavlja zaskrbljujoče vprašanje, čemu je bil v presojo zakona vključen tudi Rok Čeferin, ki je bil zaradi nasprotja interesov v tej zadevi izločen.
Spomnimo – Ustavno sodišče RS je sprva odločilo, da se sodnika Čeferina ne izloči iz odločanja ob pobudi za oceno ustavnosti zakona o RTVS, čeprav je izločitev predlagal Čeferin sam. Nato je sledil preobrat, saj je Ustavno sodišče RS ugodilo Čeferinovemu predlogu in ga izločilo. Tedaj sicer na Ustavnem sodišču RS niso želeli podati konkretnih pojasnil v zvezi s predlogom Čeferina za njegovo izločitev, ker razlogi niso dostopni javnosti, ko sodnik sam predlaga svojo izločitev, so pa viri za N1 kot možen razlog za njegov predlog za izločitev izpostavili, da “odvetniška pisarna Čeferin, v kateri je bil kot odvetnik zaposlen do nastopa funkcije ustavnega sodnika in kjer je še vedno solastnik, sodeluje z javnim zavodom RTVS”.
Gregorčič prijavil primer na KPK
Ker pa so sedaj očitno navkljub Čeferinovi izločitvi slednjega vnovič vključili v odločanje, je Peter Gregorčič sprejel odločitev, da zoper sodnika in podpredsednika Ustavnega sodišča RS zaradi suma kršitve določb o nasprotju interesov KPK predlaga prednostno obravnavo te zadeve. V utemeljitvi je Gregorčič spomnil, da je bil Čeferin 19. januarja lani zaradi nasprotja interesov izločen pri obravnavanju in odločanju o zadevi št. U-I-479/22, v okviru katere ustavno sodišče presoja ustavnost Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o RTVS (ZRTVS-1B).
Pobudo za oceno ustavnosti, ki je bila konec leta 2022 vložena s strani Gregorčiča, je uprava RTVS novembra umaknila, sodišče pa o le-tej ni odločalo. Decembra lani je državni svet na najvišje sodišče v državi vložil zahtevo za začetek postopka za presojo ustavnosti ZRTVS-1B, “ki se nanaša na iste določbe zakona kot pobuda v zadevi št. U-I-479/22“. Zahteva državnega sveta je bila s strani sodišča evidentirana pod opravilno št. U-I-228/23. “Državni svet je ustavnemu sodišču predlagal, da njegovo zahtevo za presojo ustavnosti ZTRVS-1B (U-I-228/23) združi z zadevo U-I-479/22,” v kateri je bil Čeferin že izločen. A sodnik Čeferin je v zadevi U-I-228/23 postal sodnik poročevalec, torej tisti sodnik, ki usmerja in vodi zadevo, čeprav je bil zaradi nasprotja interesov v zadevi U-I-479/22 izločen.
Dokumente si lahko podrobneje preberete tukaj:
Z začudenjem smo ugotovili, da je @UstavnoSodisce v presojo Zakona o @RTV_Slovenija ponovno vključilo sodnika #RokČeferin, ki je v tej zadevi izločen.
➡️ Zaradi suma kršitve določb o nasprotju interesov sem danes sodnika Čeferina prijavil #KPK in predlagal prednostno obravnavo. https://t.co/KCVbCWstwX pic.twitter.com/cPiPu2N0wg
— Peter Gregorčič (@PeterGregorcic) May 3, 2024
Izločil se ni niti v primeru družine Jernejc
Da “splošno velja, da je razlog za izločitev ustavnega sodnika vsaka okoliščina, ki vzbuja dvom o njegovi nepristranskosti”, je sicer za Planet TV pojasnil ustavni pravnik dr. Miro Cerar. Je pa zanimivo, da to, kot kaže, še zdaleč ni edini kamen spotike, kamor se je zapletel sodnik Čeferin. Pred dnevi se je na medij Domovina namreč obrnil Uroš Jernejc, lastnik zemljišča na območju, kjer želijo postaviti kanal C0. Ta je mediju predložil dokumente, ki po njegovih besedah “dokazujejo prav tako sporno ravnanje sodnice Mežnarjeve in sodnika Roka Čeferina”.
Pred več kot desetletjem je Mestni občini Ljubljani uspelo doseči razlastitev Jernejčevih v bližini Stožic, da bi lahko ob stadionu postavila kolesarsko progo, četudi jim odškodnina sploh ni bila priznana. Pritožbo Jernejčevih na ustavno sodišče proti razlastitvi sta prej omenjena sodnika v tričlanskem senatu zavrnila. Dvojica se iz samega odločanja ni izločila navkljub povezanosti z odvetniško družbo Čeferin, ki je “poslovno in zasebno prepletena z družino ljubljanskega župana”. Kot je izpostavil Jernejc, je znano, da je “Čeferin drugi največji solastnik odvetniške pisarne Čeferin, Špelca Mežnar pa je za Čeferine delala med letoma 2008 in 2015 na področju gospodarskega prava”. Ob vsem tem pa ni zanemarljivo niti dejstvo, da je družina z MOL v sporu od leta 2008 dalje.
V zvezi z odločanjem v primeru odločanja o pritožbi družine Jernejc na ustavno sodišče je pravnik Cerar poudaril, da zakon o ustavnem sodišču “določa, da se mora ustavni sodnik izločiti iz odločanja ob smiselni uporabi izločitvenih razlogov”. In če med takšne razloge sodijo predvsem sorodstveno ali drugačno tesno osebno razmerje oziroma odnos z udeleženci v postopku, pa tudi prejšnje sodelovanje v postopkih, ki so neposredno povezani s postopkom, o katerem se sedaj odloča, je po besedah Cerarja razlog za izločitev ustavnega sodnika vsaka okoliščina, ki vzbuja dvom o njegovi nepristranosti.” Kot je dodal, se mora ustavni sodnik v primeru, če nastopi takšna okoliščina, nemudoma “ko zanjo izve, izločiti sam ali pa ga mora izločiti ustavno sodišče”.
“V konkretnem primeru so morali biti ustavno sodišče in še posebej oba sodnika, ki sta o zadevi soodločala, pozorni predvsem na dejstvo, ali ni pretekla oziroma sedanja povezava ustavnih sodnikov z odvetniško družbo ter s predhodnimi pravnimi postopki takšne narave, da zbuja dvom o njuni nepristranosti,” je še povedal Cerar in med drugim dal vedeti, da bi bilo “pomembno izvedeti, kako ustavno sodišče utemeljuje dejstvo, da v tem primeru izločitev Špelce Mežnar in Roka Čeferina ni bila potrebna”.
Pirnat: “Če je podoben argument za RTVS ta isti sodnik že enkrat uporabil za izločitev, bi bilo pametno, da isti argument uporabi tudi v tem primeru”
Ustavni pravnik dr. Rajko Pirnat pa je podal prepričanje, da v tem konkretnem primeru niso izpolnjeni kriteriji za obvezno izločitev. “To, da je v določenem času ali morda še celo zdaj v neki odvetniški pisarni sodnik nekoč delal ali je vanjo še lastniško vpleten, sam po sebi še ni izločitveni razlog,” je poudaril. Ker pa je Čeferin “razlog, da odvetniška pisarna Čeferin dela za drugo stranko v tem istem postopku uporabil kot razlog za izločitev v primeru odločanja o noveli zakona o RTV,” je v zvezi s tem Pirnat povedal, da se tu poraja vprašanje, “kako velik je obseg tega sodelovanja”. Kot meni Pirnat, se je v primeru dvoma bolje izločiti.
“Če je podoben argument za RTVS ta isti sodnik že enkrat uporabil za izločitev, bi bilo pametno, da isti argument uporabi tudi v tem primeru. Ker bi v primeru pritožbe Jernejčevih lahko prišlo do kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah, bi se Pirnat sam izločil.” Glede Mežnarjeve pa je povedal, da v njenem primeru “interesna povezanost ne obstoji več”. Njen primer je namreč po njegovih besedah drugačen, saj je Čeferin z odvetniško pisarno povezan kot partner.
Tudi nekdanji ustavni sodnik in vrhovni sodnik Jan Zobec je izrazil prepričanje, da je prišlo do kršitve pravice do pravičnega sojenja v primeru družine Jernejc, ko se sodnik Čeferin iz odločanja ni izločil. Po njegovih besedah je sicer res, da v sami zakonodaji “lastništvo oziroma imetništvo deležev v odvetniški družbi ni izrecno navedeno”, meni pa, da je to “absoluten razlog za izločitev”.
“Dejstvo, da je bil odvetnik nekoč zaposlen v odvetniški družbi, ki nastopa kot pooblaščenka katere od strank, je namreč razlog za izločitev po 6. tč. ZPP, ki pravi, “če obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti””. Tako na problematiko v zvezi Mežnarjevo za razliko od Pirnata gleda Zobec. “Če je MOL poslovno povezan z odvetniško družbo Čeferin, bi to lahko bil, in jaz mislim, da bi moral biti razlog za izločitev. Seveda pa je problem, ker stranka tega ni uveljavila,” je še med drugim v zvezi z zadevo povedal za Planet TV. Družino Jernejc sicer ljubljanski župan preko Čeferinov toži zaradi nezakonitega snemanja. Za tožbo se je odločil potem, ko so v javnost prišle informacije v zvezi z obiskom uslužbenke MOL Špele Mazej pri njih, ki je želela družino prepričati v to, da ne bi delali težav, ko bo občina projekt speljala skozi njihovo zemljo.
Ustavno sodišče ni odločilo skladno z določili 38. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)
V primeru, ki ga je nedavno v zvezi s Čeferinom izpostavil Gregorčič, je iz spisa zadeve U-I-228/23 razvidno, da Čeferin kot sodnik poročevalec v tej zadevi dela že od 7. 12. 2023, torej že skoraj 5 mesecev. “Iz spisa ni razvidno, da bi o okoliščinah obstoja nasprotja interesov dr. Rok Čeferin obvestil predsednika ustavnega sodišča, niti da bi v tem času, ki je bistveno daljši od časa, ki ga za to zahteva 38. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ustavno sodišče odločilo skladno z določili 38. člena ZIntPK,” je poudaril Gregorčič. V zvezi s tem smo se odločili, da se z novinarskim vprašanjem obrnemo na najvišje sodišče v državi in jih poprosimo za komentar. Ko odgovor prejmemo, ga naknadno objavimo.
Odgovor Ustavnega sodišča:
Spoštovani,
uvodoma pojasnjujemo, da se v skladu s Poslovnikom Ustavnega sodišča (11. člen) nove zadeve dodeljujejo sodnikom praviloma po abecednem redu začetnic njihovih priimkov. Podrobneje je dodeljevanje zadev urejeno z razporedom dela, ki ga sprejme Ustavno sodišče dvakrat na leto, za čas pomladanskega oziroma jesenskega zasedanja. Aktualni razpored, objavljen tudi v Uradnem listu Republike Slovenije, je dostopen na naslednji povezavi: https://www.us-rs.si/razpored-dela-ustavnega-sodisca-za-cas-pomladanskega-zasedanja-2024. Pri dodeljevanju zadev sodnikom ne predsednik ne sodniki Ustavnega sodišča nimajo nobene pristojnosti.
V zvezi z izločitvami ustavnih sodnikov je treba poudariti, da se ustavni sodniki ne morejo izločiti sami. Če dodeljeni sodnik poročevalec ob študiju zadeve oceni, da obstaja razlog, ki bi lahko narekoval njegovo izločitev, poda ustrezen predlog plenumu, ki o tem odloči. Zahtevo za izločitev sodnika sicer lahko podajo tudi udeleženci postopka (33. člen Zakona o Ustavnem sodišču). Predlog za izločitev se uvrsti na sejo Ustavnega sodišča takoj po njegovi vložitvi, Ustavno sodišče pa lahko predlogu ugodi in sodnika izloči ali pa predlog zavrne.
V zadevi št. U-I-228/23, ki jo navajate, je bil za sodnika poročevalca po zgoraj pojasnjenem postopku (naključno) določen ustavni sodnik dr. Rok Čeferin, ki je še pred objavo izjav, na katere se sklicujete, že podal predlog za svojo izločitev v tej zadevi, in to prav zaradi obstoja okoliščin, zaradi katerih je bil – tudi tam na svoj predlog – že izločen v sorodni predhodno vloženi zadevi. Konkretno je bil predlog za izločitev v tej zadevi Ustavnemu sodišču podan 19. 4. 2024 ter nato 25. 4. 2024 uvrščen na sklic prihodnje seje plenuma, ki bo 9. 5. 2024.
V vsakem primeru ustavni sodnik, dokler plenum ne odloči o njegovi morebitni izločitvi, ne sodeluje pri obravnavi oziroma odločanju v zadevah in razen vložitve predloga za (svojo) izločitev ne opravlja procesnih dejanj. Tudi v tem primeru je ustavni sodnik dr. Čeferin postopal tako, enako kot že v prvi zadevi, v kateri je, kot navedeno zgoraj, prav tako svojo izločitev predlagal sam. Niso pa je, mimogrede, ne ob prvotni vložitvi pobude ne naknadno predlagali pobudniki.
Ustavno sodišče tudi sicer navedene zadeve do sedaj še ni obravnavalo. Ob večjem številu nerešenih starejših zadev, ki imajo praviloma prednost pri obravnavi, se to tudi sicer skoraj nikoli ne zgodi takoj po prejemu posamezne vloge.
Sodnik Čeferin je za STA že komentiral, da je sam pred nekaj tedni predlagal “svojo izločitev pri zahtevi za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS”, ki je bila vložena s strani državnega sveta. Kot je napovedal, bodo o njegovem predlogu odločali sodniki, ko bo “zadeva uvrščena na sejo”. Ob tem je spomnil, da je sicer predlagal svojo izločitev že v primeru pobude za presojo ustavnosti novele zakona o RTVS, ki je bila vložena s strani Gregorčiča. “Sodniki se ne moremo sami izločiti, lahko samo predlagamo svojo izločitev,” je še pripomnil in dodal, da odločitev sprejme osem sodnikov.
S. K.