Ekstremizmu daje veter v jadra politični populizem

Patricija Šulin (foto: osebni arhiv)

Gospodarsko obubožana Evropa si je po drugi svetovni vojni želela predvsem miru in blaginje, ta temeljna elementa nastanka Evropske unije pa je dodobra zamajala gospodarska kriza, še bolj pa so jo zamajale nekontrolirane migracije. Podpiram solidarnost, saj je to tudi eden izmed temeljev EU in Evropske ljudske stranke, kateri kot evropska poslanka pripadam, vendar pa je treba najprej poskrbeti za varnost!

Begunec ni enako kot migrant! Večmilijonska množica slednjih ne izpolnjuje pogojev za pridobitev azila, zato bi jih bilo treba nemudoma vrniti na izhodiščna mesta. Državljani in državljanke v večini nasprotujejo “politiki odprtih vrat”, tudi zato, ker nam ni bilo nič podarjeno. Še več: celo lastno državo smo si morali priboriti.

V Evropi je prisoten strah
Ljudje si želijo varnosti in dostojnega življenja. Zaradi terorističnih napadov širom Evrope pa je prisoten strah. Večji del EU, tudi Slovenija, so k reševanju migrantske problematike pristopili preveč naivno, za dobronamerna opozorila pa so bili gluhi. Če se osredotočim na Slovenijo: poteze Vlade so počasne, dvoumne in ves čas se zdi, da zgolj upa, da ne bo prišlo do tragedije. Tudi pri varovanju Schengena je Slovenija zatajila.

Soočamo se s številnimi izzivi, za katere sem prepričana, da jih lahko premaga zgolj enotna in pozitivno naravnana EU. So pa te razmere idealne za porast ekstremističnih gibanj, katerim daje veter v jadra prav politični populizem. Tudi brexit ni nič drugega kot zmaga populistov. Populisti so s kazanjem prsta na Evropsko unijo, češ da je glavni krivec za vse težave, kar seveda ne drži, zavedli predvsem starejše volivce, da pa je bila kampanja prežeta z lažmi in praznimi obljubami, se je pokazalo takoj po razglasitvi rezultatov.

V preteklosti so populizem povezovali predvsem s politično desnico, sloneč na nacionalni identiteti, dandanes pa so boj proti elitam, boj proti kapitalizmu, sekularizem in ostale mantre vodilo levega populizma. Če se poglobimo v vsebino, vidimo, da ni velike razlike med desnim in levim populizmom. V Evropi oboji nasprotujejo valuti evro, zahtevajo odpis državnega dolga in povečanje javnih izdatkov ter kličejo h koncu EU. Zaenkrat še neuspešno, saj je evropska zavest predvsem med mladimi na visoki stopnji. Je pa seveda brexit jasen signal za EU, da so spremembe nujne. Ne smemo dovoliti, da bi nas zapustila še katera izmed gospodarsko močnih držav z demokratično tradicijo.

Populisti vse nasprotnike zmerjajo z rasisti, nacionalisti, islamofobi …
Se pa populisti razglašajo za prave zaščitnike demokracije, tiste, ki jim nasprotujejo, pa označijo preprosto za ekstremiste. Tipičen primer tega je etiketiranje vseh povprek z rasisti, nacionalisti, islamofobi, itd. in to zgolj zaradi zagovarjanja krščanskih vrednot in pričakovanj, da se bodo migranti integrirali v evropsko družbo. Na krščanskih vrednotah temelji tudi EU, zato bi pomenilo zanikanje teh vrednot in ne sklicevanje na njih izdajo.

Populizem, kot že rečeno, ni nekaj novega, bil je sestavni del fašizma, nacizma in komunizma. Ljudstvo se je prisilno poenotilo s propagando, posledice praznih obljub, laži in zlorab pa nosi celotna družba še danes. Prav tako so populisti znani po dvoličnosti. Npr. Josip Broz Tito se je kazal kot velik nasprotnik kapitalizma, obema z ženo pa so prijali dragi nakupi, luksuzni avti in gastronomska razvajanja. Tudi nedavno preminuli Fidel Castro, ki je s svojim vodenjem Kubance obsodil na revščino, je užival v dragih pregrehah. Njemu tako ljuba trenirka znamke Adidas je stala več kot mesečna plača kubanskega zdravnika in policista skupaj. Po dostopnih podatkih je povprečna plača na Kubi manj kot 20 evrov.

Na populizem pa žal ni imuna niti Slovenija. Tudi razglasitev 2. januarja za dela prost dan je populistična poteza. Čeprav je nevarnost populizma včasih težko prepoznati, morajo volivcih paziti, da ne nasedajo praznim obljubam. Populistu je potrebno postaviti ogledalo! Dolžnost vseh nacionalnih vlad pa je, da prisluhnejo ljudem in jih tudi upoštevajo, saj so med drugimi prav ustvarjanje pogojev za gospodarsko rast in nova delovna mesta ter skrb za ohranjanje lastne kulture in identitete odgovori na naraščajoč populizem.

Patricija Šulin