Išče se predsednik – Se obeta epski boj med Angelco Likovič in Ljudmilo Novak?

Lucija Šikovec Ušaj (foto: osebi arhiv).

S prezgodnjim deževjem, ki je grobo prekinil tople poznopoletne dni, se je ulilo tudi število predsedniških kandidatov. Pravilneje, kandidatk! Vprašanje je, zakaj so letos v predsedniško tekmo kandidirali toliko ženskih kandidatk, kot nikoli doslej.

Leta 1992 je bila le ena kandidatka, dr. Alenka Žagar Slana. Leta 1997 med predsedniškimi kandidati ni bilo nobene ženske, leta 2002 pa je na volitvah za malo izgubila Barbara Brezigar, ki je bila takrat tudi edina ženska kandidatka. Leta 2007 sta bili med kandidati dve ženski, in sicer kandidatki, ki si ne bi mogli biti bolj različni. Elena Pečarič in Monika Piberl. Eleno Pečarič je predlagalo in podpiralo Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, katerega predsednica je bila. Da povežemo to društvo in predsednico tudi s političnim polomom v državi, zgolj informacija, da je Društvo za teorijo in kulturo hendikepa samo od leta 2015 do danes prejelo 3.133.912,29 evrov proračunskega denarja, Simona Kustec Lipicer (Kustec Lipicer, Kolar Celerc, vedno sem presrečna, če pravilno ugotovim priimke!) pa se je preizkusila v vlogi osebne asistentke Elene Pečarič leta 2015. Kakorkoli, njen pogum in vztrajnost sem občudovala, pa naj bo vzrok za kandidaturo v čemerkoli že. Druga kandidatka pa je bila Monika Piberl. Za Pečaričevo sem pred kandidaturo že slišala, za Moniko Piberl pa iskreno povedano, ne. Naj bi bila, verjetno je še, predsednica stranke Glas žensk Slovenije (kar je po moje dokaj ponesrečeno ime, saj si predstavljam vse tiste moške, ki potarnajo v moji pisarni, da »ne morem je več poslušat«), se potegovala kasneje tudi za županjo Maribora, dama vsekakor s političnimi ambicijami, vendar brez podpore vplivnih ali nevplivnih. Na volitvah sta obe skupaj zbrali skromnih 1,5 % volilnih glasov, Pečaričeva 8830 in Piberlova 4729. Naslednji najslabše uvrščeni, Darko Krajnc, je zbral praktično 10.000 glasov več, Plemeniti, ki je bil četrtouvrščeni pa že skoraj 190.000 glasov.

Analiza volilnih rezultatov nam pokaže, da ženske na predsedniških volitvah oz. nasploh na volitvah v Sloveniji nimamo kaj iskati. Razvpita Katarina Kresal je svoj rezultat proslavljala kot veliko zmago, pa čeprav je stranka komaj prestopila parlamentarni prag in je ona sama v volilnem okraju dobila le 900 glasov. Za primerjavo, Janez Janša je v volilnem okraju dobil več kot 10-krat več glasov, vendar so ga mediji predstavljali kot velikega poraženca.

Kot žensko v politiki velja omeniti tudi Alenko Bratušek. Z današnjim vedenjem o županu Zoranu Jankoviću, objem in poljub, ki ga je bila od njega deležna ob prevzemu stranke, dobi vonj po lekarni.

Zato je letošnji nabor kandidatov oz. kandidatk pravzaprav zelo zanimiv. Kako si razlagati dejstvo, da so se stranke odločile Borutu Pahorju postaviti raje kot protikandidata, protikandidatko. Možnih je več razlag. Pod vplivom vseh pet let trajajoče volilne kampanje, ki si jo je predsednik Pahor privoščil, vsak najprej pomisli, da so moški vnaprej klonili in poslali v borbo ženske, saj se sami ne želijo izpostaviti v neenakopravnem boju. Ali to drži? Velika večina državljanov je v to prepričanih. Borut Pahor naj ne bi naredil nobene napake, pa četudi je zdaj seveda več kot jasno, da njegov sporazum o arbitraži z Republiko Hrvaško (saj se še spomnite, fantastičen dan je bil) pomeni izgubo ozemlja, teritorialnega stika z mednarodnimi vodami, izgubo prebivalcev ali njihovo množično preselitev. Borut Pahor je brez dvoma bolj izkušena in zvita moška inačica Katarine Kresal. Tako kot on, se je ona predstavljala kot oseba, ki je najbolj priljubljena, naj Slovenka, naj …. V vseh anketah je bila na vrhu lestvice, njena čudaštva, o katerih se je sicer govorilo, so bila vse do smrti Baričeviča pravzaprav prepovedana tema. Zanimivo je, da na pogreb prijatelja ni prišla, čeprav je bil to hkrati tudi njen politični pogreb.

Enako zdaj Borut Pahor kraljuje na vrhu vseh anket, v vseh rumenih medijih, na vseh prireditvah. Priznati mu je treba politično spretnost, prireditve izbira premišljeno, malo levo malo desno …

Ali je zmaga Boruta Pahorja tako samoumevna, da druga politična opcija ni niti preigrala kakšne druge možnosti?
Začela bom pri kandidatki moje stranke, Romani Tomc. Ničesar ni, kar bi ji lahko očitali, nekoliko jo bremenijo le glasovanja v Evropskem parlamentu, ko je v sklopu širše družine, Evropske ljudske stranke, glasovala za kvote, migrante, proti Poljski …. Upam, da bo Romana Tomc znala obrazložiti ta glasovanja, saj drugih zamer med ljudmi na njen račun ne slišim. Brez dvoma je resna kandidatka, saj uživa podporo stranke, ki bi ji zaupalo svoj glas največ ljudi. Velika je odgovornost, ki jo je s kandidaturo prevzela nase. Mislim, da je dejansko tudi edina resna kandidatka za drugi krog.

Naslednja kandidatka, ki je s svojo napovedjo pohitela in prehitela, je Ljudmila Novak. Kot Lojze Peterle pred leti, je tudi ona bila, če se ne motim, prva, ki je vložila kandidaturo. NSi želi vsaj nekje prednjačiti. Zakaj volivci desnice ne bomo (bodo) volili Ljudmile Novak? Ker jo spremlja enaka zgodba kot Lojzeta Peterleta. Zgodba užaljenosti, intrig, nepotrebne tekmovalnosti, ko bi bilo potrebno sodelovanje, zgodba osebe, ki, kot Cerar, moralizira in s prstom kaže na tuje napake. Mojega glasu ne bi dobila, pa četudi bi bila edina kandidatka, ker ne maram ljudi, ki se čutijo poklicane delati red v drugih strankah, ki očitajo, da zaradi druge stranke sami ne dobijo dovolj glasov, ki demokracijo razumejo kot komunistična levica, torej, da je demokratično to, kar sami označijo za demokratično. Ne, takšna ali podobna oseba vsaj mojega glasu ne bo nikoli dobila.

Naslednja kandidatka, Angelca Likovič, kakšno naključje, me zelo spominja na Ljudmilo Novak in zelo žal mi je, da jo je stranka pripustila v areno predsedniških volitev. Likovičeva je bila trda partijska ravnateljica OŠ Majde Vrhovnik v Ljubljani, Novakova pa profesorica, ki ji nekdanji partijski šef sedaj ponuja podporo prek Bernarde Jeklin. Stranka Aleša Primca bi imela možnosti za vstop v parlament. Ali bodo ljudje na nesrečno kandidaturo Angelce Likovič do parlamentarnih volitev pozabili, bomo videli. Vsekakor strel v koleno, ki si ga je zadal Aleš Primc. Pred parlamentarnimi volitvami leta 2008 je Angelca Likovič ustanovila neko krščansko demokratsko stranko, ki je NSi odžrla ravno dovoljšnje število glasov, da ta ni prišla v parlament, in je tako brez dvoma močno vplivala na razmere v Sloveniji. Zdaj bo Angelca Likovič spet napadala Ljudmilo Novak, manj Romano Tomc, ker gre vendarle za povsem drugačna izhodišča, na koncu pa bosta Novakova in Likovičeva za slab rezultat seveda krivili Janeza Janšo.

Naslednja kandidatka zna vlagati kumarice in kuhati marmelado. Lep poskus SLS, če zna Borut Pahor peči kruh, zna kandidatka Suzana Lare Krause vlagati kumarice in kuhati marmelado. Kot sem že omenila prejšnjikrat, gostilna išče šefa, natančneje kuharja. Imamo  kandidatko, o kateri ne vemo ničesar, razen tega, da je doma iz Destrnika, kraja, ki je dal kar nekaj politikov in po tem lahko sklepamo tudi, čigava ideja je omenjena kandidatka. Vso srečo ji želim! Volitve so res kuhinja, zato naj volje do kuhanja ne izgubi, četudi jo čaka slab rezultat. Korajža velja!

Neupravičeno prejete sejnine in inšpekcija
In ker so na t. i. desni stavili na ženske, so v SMC pohiteli. Znani po prisvajanju tujega dela in idej, so za kandidatko predlagali ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič. Jasno jim je, da seveda nima nikakršnih možnosti, Glede na to, da gre za ministrstvo, s katerim ima zdajšnja vlada kar velike težave, Maja Makovec Brenčič je namreč že tretja ministrica po Stanki Setnikar Cankar in Klavdiji Markež, si niti ne želijo, da bi ga Makovec Brenčičeva zapustila. Ministrica bo ostala državljanom v spominu predvsem po izjavi, da bo neupravičeno prejet denar vrnila, če bo to potrebno. Govorila je o neupravičeno prejetih dodatkih za pripravljenost in sejninah. Zaradi blagoslova Osnovne šole na Polici pa je angažirala inšpekcijske službe. Oboje ji zna na levici seveda koristiti, zato ne bo ostala brez glasov. Lastnosti, ki jih je na ta način izpostavila, podpira vsaj 50 % državljanov Republike Slovenije, vendar z dostavkom, da so do “kraje” upravičeni samo “naši” in da je indoktrinacija nekaj, kar dela samo RKC oz. desnica. Se pa bojim, da bo o tem v predvolilnih soočenjih molčala in levičarji ne bodo vedeli, kaj se jim bo izmuznilo, ko je ne bodo volili.

Upam, da nisem pozabila nobene kandidatke. O moških ne bom izgubljala besed, protikandidati Pahorju so resnično še slabša izbira od protikandidatk. Pahor lahko mirno spi, da ne bi spet končal v bolnišnici, kajti od njegove zadnje volilne tekme se je stanje v zdravstvu zelo poslabšalo. Tudi ušesa, na katera očitno bolj slabo sliši svoje nekdanje strankarske kolege, mora čuvati. Pa še kaj.

Lucija Ušaj Šikovec