Na zadnji seji so občinski svetniki Mestne občine Slovenj Gradec med drugim odločali tudi o poimenovanju ulice v Ozarah po Vincencu Repniku, umorjenemu pripadniku Teritorialne obrambe v času osamosvojitvene vojne. Za skromen spomin na slovenjgraških ulicah pa smrt v boju za samostojnost in boljši jutri ni dovolj.
Repnika je hladnokrvno umoril pripadnik jugoslovanske policije
Vincenc Repnik je bil pripadnik Teritorialne obrambe (TO) Slovenj Gradec, ki je pod hladnokrvnimi streli pripadnika jugoslovanske zvezne policije Šefika Bajrića padel 28. junija 1991. Strel, ki je ubil 24-letnega Repnika, je odjeknil iz Vojašnice Bukovje, kjer so po neuspešnem poskusu zavzetja koroških mejnih prehodov začasno bivali zvezni miličniki. Kriminalisti so z obsežno preiskavo in rekonstrukcijo dogodka ugotovili, da je šlo za umor.
A vrhovno sodišče je odločilo drugače. Sodišče je Bajrića oprostilo umora Repnika, saj naj bi šlo za dogodek v vojni, kjer je nasprotniku dovoljeno vzeti življenje. Bajrić se je takratni kazni izognil z lažnim pričanjem; po njegovih besedah naj bi TO napadla Vojašnico Bukovje, zato je jugoslovanska policija odgovorila s streli, kar pa je dokazana neresnica. Strel je odjeknil v času, ko v Dravogradu ni bilo bojnih aktivnosti.
Na Komisijo za poimenovanje ulic, trgov in naselij v Mestni občini Slovenj Gradec je avgusta prispela pobuda, da se ulica na območju Ozar poimenuje po Vincencu Repniku. Pobudo je vložil svetnik stranke SDS Bojan Navodnik, o pobudi pa je na zadnji seji odločal mestni svet, ki jo je zavrnil. Že komisija je na pobudo dala negativno mnenje z obrazložitvijo, da “Mestna občina Slovenj Gradec sicer na tem območju v prihodnosti načrtuje gradnjo novih individualnih hiš, vendar še ni natančno znano, kdaj bo to uresničeno. Vnaprej spreminjati ali določati nova imena še neizgrajenih ulic pa po mnenju komisije ni smiselno.”
Čas se je ustavil leta 1945
Po tem, ko so svetniki Mestne občine Slovenj Gradec skorajda enoglasno zavrnili poimenovanje ene od ulic po žrtvi osamosvojitvene vojne Vincencu Repniku, ki je posmrtno prejel častni znak svobode Republike Slovenije, se nam je samo po sebi postavilo vprašanje, po kom pa ima to mesto miru poimenovane ulice in ceste. Junaka vojne za Slovenijo nikakor nočejo počastiti s skromnim poimenovanjem, po drugi strani pa je Slovenj Gradec glede ulic globoko zaznamovan s časom druge svetovne vojne. Pri tem je na seznamu tudi nekaj oseb, za katere novejša zgodovina kaže na njihovo bolj krvavo kot pa osvobodilno vlogo. Slovenj Gradec ima Kidričevo ulico; o Borisu Kidriču je bilo v zadnjih letih napisanih veliko zgodovinskih prispevkov, ki ga postavljajo v drugačno luč kot jugoslovansko povojno politično zgodovinopisje. Slovenj Gradec ima tudi Kajuhovo ulico, Partizansko pot, Pavčkovo ulico (slednjo so poimenovali po zdravniku Ivu Kopaču Pavčku), Šercerjevo ulico, Tomšičevo ulico, Ulico Pohorskega bataljona, Zidanškovo ulico, Vrunčevo ulico (ta ima ime po narodnemu heroju Buzdi, po njem pa so v Slovenj Gradcu poimenovali tudi šolo), Ronkovo ulico (ta ima ime po narodnemu heroju Ladu Mavsarju – Ronku). Seveda tudi v Slovenj Gradcu ne gre brez Rozmanove ulice, ki je posvečena spominu na Franca Rozmana – Staneta.
Za mesto glasnik miru se je po tej plati čas očitno ustavil leta 1945. Za osamosvojitev, samostojno Slovenijo in žrtve vojne za Slovenijo je zmanjkalo ulic in cest.