Minimalna plača, maksimalna blamaža

Romana Tomc.

Mediji so te dni sramežljivo objavili novice o negativnih posledicah nepremišljenega dviga minimalne plače. Po začetnem navdušenju so ljudje zgroženo ugotovili, da bodo zaradi tega plačali več davka. Sledile bodo tudi višje položnice za plačilo vrtcev, nižji otroški dodatki in še kaj. Skratka, saldo v njihovem družinskem proračunu bo negativen. Podobna zgodba se obeta upokojencem. Zaradi dogovora o povišanju plač v javnem sektorju so se povišale cene oskrbnin. Skromno povišanje pokojnin bodo tako izničile višje cene v domovih za starejše.

Od vsega začetka je bilo povsem jasno, da bo imelo povišanje minimalne plače ob nespremenjeni dohodninski lestvici in nespremenjenih kriterijih za upravičenost do socialnih transferjev za številne prejemnike izjemno boleče posledice. Negativni učinki niso pomembni le z vidika posameznika, ampak tudi za plačni sistem v celoti. Razmerja med minimalno plačo in izhodiščnimi plačami v kolektivnih pogodbah so tako še bolj porušena, kot so že bila.

Vlada ljudi odkrito slepi
Povsem neverjetno je, da bi vlada negativne posledice spregledala. V medresorskem usklajevanju, torej pred pošiljanjem predloga zakona v državni zbor, morajo namreč svoje mnenje in zadržke predstaviti vsa ministrstva, na čelu s finančnim. Karkoli si že mislimo o uradnikih na tem ministrstvu, negativnih posledic za ljudi prav gotovo niso spregledali. Edina razlaga torej je, da so nam jih zamolčali, kar je še huje. To očitno kaže, da jim je za ljudi bolj malo mar, bolj pomembne so jim posledice za proračun, saj bodo z ukrepom pobrali več davkov. Vlada Marjana Šarca torej slovenske državljane odkrito slepi.

Neverjetno je tudi to, kaj so si privoščili na ministrstvu, odgovornem za socialo. Saj menda niso prezrli, da bo povišanje minimalne plače negativno vplivalo na prejemnike socialnih pomoči?! Bolj verjetno je, da so tudi oni zamolčali to neprijetno dejstvo. Očitno je tudi njim v interesu predvsem zaščita proračuna. Dva neverjetna zdrsa “socialno čuteče vlade, ki so jim prva skrb ljudje”? Ne, ne, to ni bil zdrs! To je bilo povsem zavestno, preračunljivo in dobesedno poceni (beri zastonj) nabiranje političnih točk. Ob ustrezni medijski podpori je mogoče tudi takšne katastrofalne ukrepe prodati kot dobre.

Nobena opozorila, da gre za populistične in rokohitrske poteze, ki bodo povzročile več škode kot koristi, niso zalegla. Seveda, saj so vendar prihajala s strani kapitala in opozicijske Slovenske demokratske stranke. Za njih pa je obče znano, da hočejo prvi zgolj izkoriščati zaposlene, drugi pa škodovati vladi. Upam, da je iz zapisanega razvidno, da gre za sarkazem, in da takšne izjave, brez kakršnekoli utemeljene podlage, širijo tisti, ki sta jim bolj kot blaginja ljudi pomembna lastna korist in promocija.

Negativna bilanca tudi pri upokojencih
Zelo podobno se dogaja na področju pokojninskega sistema. Vlada ni uresničila obljub, ki so zapisane v koalicijskem sporazumu. Pravzaprav se nanje požvižga in to tudi javno in povsem brez sramu prizna. O sistemskih ukrepih, ki so nujni za vzdržnost pokojninske blagajne in dostojne pokojnine, ni ne duha ne sluha. Ob letošnjem povišanju pokojnin bi pričakovali, da bodo upokojenci pošteno seznanjeni (kdo pa naj bi jim to povedal, če ne mediji!?), da ne gre za kakšno posebno velikodušnost vladne koalicije, ampak je ta obveznost že zelo dolgo predpisana v zakonu. Če poenostavim zapleteno zakonsko določbo, ta določa, da se morajo ob določeni gospodarski rasti povišati tudi pokojnine. V nasprotju s povišanjem pokojnin pa si lahko vlada mirno pripiše zasluge za povišanje stroškov v domovih za starejše. Vnaprej dogovorjena in na hitro zaključena pogajanja s sindikati javnega sektorja so prinesla povišanje plač javnih uslužbencev. Ker so zaposleni v domovih za starejše javni uslužbenci, so zaradi dviga njihovih plač nastali višji stroški. Vendar vlada domovom ni zagotovila dodatnega denarja, ampak jih je pustila na cedilu. Če želijo izpolniti zakonske obveznosti, jim ne preostane nič drugega kot povišanje cen za oskrbovance domov. To pa bo najverjetneje večje kot povišanje pokojnin. Torej bo bilanca tudi za upokojence, tako kot je bila v primeru prejemnikov minimalnih plač, negativna.

Nedavno tega je vlada ob podpori koalicijskih poslancev povišala tudi socialno pomoč. Na prvi pogled res velikodušno, ampak že bežen vpogled v socialni in plačni sistem pokaže, da je tudi ta poteza izjemno škodljiva, če je ne spremljajo tudi druge ustrezne spremembe. S povišanjem socialne pomoči se je namreč zmanjšala razlika med dohodki tistih, ki delajo, in tistih, ki jim k boljšemu življenju pomaga država. Strokovno bi temu rekli, da se je povečala t. i. zaposlitvena past. Kdo bo še pripravljen delati za minimalno plačo, če lahko od države brez dela dobi več?

Razmetavanje bonbončkov zdaj eni, zdaj drugi skupini ljudi, ni skrb za splošno blaginjo
Jasno je, da želimo vsi živeti v državi, kjer bo standard visok, kjer bodo plače primerljive s tistimi v razvitih državah, kjer bodo pokojnine dostojne in bodo predstavljale pošteno plačilo za preteklo delo. V takšni državi obstaja tudi socialna mreža, kamor se ujamejo tisti, ki si sami, brez svoje krivde, ne morejo zagotoviti dostojnega preživetja. Slovenija je dovolj bogata država, da si lahko privošči čvrsto socialno mrežo. Žal obstaja premalo zavedanja, da vsako preplačilo v postopkih javnih naročil, vsako odtekanje davkoplačevalskega denarja v davčne oaze in vsako oškodovanje državnega premoženja to mrežo močno oslabi.

Razmetavanje bonbončkov zdaj eni, zdaj drugi skupini ljudi, ni skrb za splošno blaginjo v državi. Ravno nasprotno, to je zelo nevarno početje, ki bo pustilo težko popravljive posledice. Popolnoma porušeno razmerje med minimalno plačo, izhodiščnim plačami, pravicami, ki izhajajo iz plačanih prispevkov, ter socialnimi transferji pa tudi  nedopustno spreminjaje pokojnine v socialni prejemek je samo nekaj primerov. Trden socialni sistem, višje plače in dobre pokojnine zahtevajo preudarne sistemske spremembe na podlagi resnih analiz in širšega družbenega soglasja.

Z zakonom bi morali prepovedati lomastenje po sistemu in sprejemanje predpisov, ki jih vodi egoistična skrb za ohranjanje privilegijev in tekmovanje za piškotke popularnosti.

Romana Tomc

 

Komentarji so onemogočeni.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!