Dokazov o tem, da je Serpentinšek v resnici največji specialist za tajne službe pri nas in naokoli, je več kot dovolj. Njegova teza, da tajne službe niso zato, da prisluškujejo prijateljskim sosedom, je več kot znanstveni dokaz, da ima prav. Igro mu je v resnici pokvarila kar njegova tajna služba Sova, ki je s posrednikom v Serpentinškovemn kabinetu enega od prisluhov poslala njegovi piar agenciji na POP TV. Zato bi bilo prav, da Serpentinšek kazensko ovadi tistega, ki je tajni posnetek širil dalje. Črno se mu piše.
V takšne rabote je vključen tudi Komunist 2019 ali po domače revija žilnih opornic. Ko njim kdo ni všeč, potegnejo iz arhivske zbirke podatkov in diskvalifikacij potrebne dokumente in jih objavijo. Definitivno je to v redu, saj o reviji, ki je trdo jedro naše globoke države, nima nihče pravice grdo govoriti. Zato upam, da bodo tudi v prihodnje objavili še veliko diskvalifikacij in likvidacij – recimo, kdo je na javni sceni skriti gej, kdo vara ženo, ljubico in ljubimca hkrati, kdo je v mladosti kadil džointe ali pa kje visi portret Milana Kučana, po katerem po švejkovsko nespodobno serjejo muhe. Govori se, da na neki policijski postaji.
Potrebujemo tudi poseben analitični oddelek za spremljanje dejavnosti razrednih in državnih sovražnikov, da se nam ne bi zopet primerilo, da kaj protidržavnega odkrijemo šele takrat, ko se – tako kot Šiško – nekdo samoovadi. Danes v resnici lahko samo domnevamo, kaj se dogaja v zakulisju domobranske desničarske kontrarevolucije, čeprav bi že tak sum moral zadostovati, da se jih aretira in procesira. Ali kot je rekla Jerca Korče, možganski trust Liste Marjana Šarca – zadostuje, da imamo politične dokaze o kriminalnih dejavnostih. Takšna širitev dokaznih bremen je presežek tistega, kar si je kdajkoli v svoji diktatorski pravni praksi lahko zamislil starosta “kazenski zakon je za opozicijo” Ljubo Bavcon. Eksperiment s prakso političnega dokaza je bila na primer sodna revolucija patrija, ko se je tak dokaz uporabljalo ne glede na to, da še ni bil uzakonjen.
Serpentinšek s časovnim zamikom
Serpentinšek po svojih umnih dejavnostih v resnici predstavlja slovensko Mato Hari, saj v resnici ne ve, da s svojimi akcijami objektivno dela za obe strani. Zato ni kriv in je prav, da ustanavlja medijska hitra sodišča preko medijskih sodnikov, ki bodo naredili red na tej sceni in se ga ne bo več žalilo. V tem smislu bi lahko dobili še medijske zapore in medijske eksekutorje, če bi bilo treba, ko bo vojna.
Ker Serpentinšek ve, da po pravni poti na primer ne more kaznovati Hrvatov (po vojni poti je pa – zaradi ocene usposobljenosti naše vojske – precej tvegano), je to poskušal s svojo pregovorno diplomatsko usposobljenostjo. Tako je v Bruslju zatožil Hrvate, da so nam v zvezi z arbitražo prisluškovali, kjer pa so ga dali na ignor in je bil zelo razočaran. A dokler bo Juncker lahko za rit šlatal hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, smo mrzli. V bruseljskih EU krogih tudi niso razumeli, čemu je Serpentinšek prišel tožarit skoraj pet let po tistem, ko se je incident na telefonski zvezi Jernej Sekolec–Simona Drenik zgodil. Toda, tudi Serpentinšek ima pravico, da kaj izve s takšnim časovnim zamikom.
SOA ne prisluškuje Serpentinšku in Erjavcu
Če pravilno presojam, bo v zvezi s tem pri nas še perje frčalo. Še posebej, ker se je zdaj oglasil Karel Erjavec, ki je z vsemi štirimi podprl pobudo, da se pred parlamentarno komisijo zasliši ona dva, ki sta si telefonirala, čeprav bi si morala telefonirati tajno. Nekateri zdaj natikajo tudi Erjavca, češ da je tudi sam zelo kriv za to prisluškovanje, ne upoštevajo pa, da on kot zunanji minister takrat ni nič skrival in je arbitražne skrivnosti javno razlagal in ne po odprti telefonski liniji v stilu – ha, ha, jaz vse vem. In so tako vedeli tudi Hrvati. Mi smo pač transparentni, kot rada pravi Alenka Bratušek, ki transparentno ne ve, kje je denar za 2. tir.
Kar zadeva hrvaško tajno službo SOA – ona prisluškuje vsem, ker je tajna služba. Pri nas po mojih podatkih edino ne prisluškuje Serpentinšku, ki nič ne pove in nič ne ve, kar kaže tudi njegovo aktualno vodenje države. SOA ne prisluškuje niti Erjavcu, ker ta po tradiciji vse javno ščveka, in se natolcuje, da imajo zabavne posnetke z njegovih turističnih dni na hrvaški obali. Za Cerarja mi moji viri pravijo, da bi bil pripravljen celo plačati Hrvatom, če bi mu prisluškovali, saj je zaradi ignorance in javnomnenjske tragedije povsem na tleh. Zato so mu menda iz SOA sporočili, da so za nosečnost njegove partnerke vedeli že takrat, ko še ni bila noseča. Poslali pa so mu tudi oni posnetek: pis, ljubav, bok.
Vinko Vasle