Prepovedana tema: O drugorazrednih očetih, ki so žrtve prikritega eksperimentiranja države z družino

Nova24tv pripravlja serijo novih oddaj, med njimi tudi oddajo z naslovom Drugorazredni. V prvi iz niza oddaj, ki jih vodi Luka Svetina, so govorili o težavah in nemoči očetov, ki ob razpadu zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti pogosto bijejo prave boje z mlini na veter in pogosto postanejo žrtve odvetniško-sodniških in CSD-navez, včasih ostanejo celo leta dolgo brez stikov z lastnimi otroki. Nekateri sčasoma obupajo, drugi se leta in leta pravdajo za stike z otroki, tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Mame, ne jemljite otrokom očetov!
Preprosto dejstvo je, da imajo otroci radi oba starša. Glede na starost in spol otroka je pričakovano, da je v določenem starostnem obdobju otrok bolj navezan na mamo, v določenem pa na očeta. Pri dojenčkih in zelo majhnih otrocih so strokovnjaki enotnega mnenja, da ima v tem obdobju mama prvenstveno mesto v otrokovem življenju, očetova ljubeča prisotnost in skrb za mamo in otroka pa je prav tako nepogrešljiva. Otrok tako ves čas potrebuje oba in prikrito izločanje očetov iz družin predstavlja nevarno igro z usodo otrok, ki bodo odraščali brez moralne avtoritete, ki pripada očetu. Na težavo pogosto prisilno odsotnih očetov je opozoril tudi Boštjan M. Zupančič, nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice, in predlagal skupinske tožbe proti nezakonitemu omejevanju stikov otrok s svojimi očeti po razpadu zakonske zveze.

Prav je, da očetje in matere, ki svoje odnose in osebne težave rešujejo z napačnim orodjem – nasiljem, o nesprejemljivosti slednjega premislijo v osami, ki jo prinese prepoved približevanja. Temu obdobju sledi čas, da zapuščena žena ali mož uredita svoje življenje, odsotni očetje pa ponovno poiščejo svoje mesto v življenju otrok.

Odgovornost staršev, ki se znajdejo v procesu razpada in nato rekonstrukcije družine, je predvsem v tem, da otrokom omogočijo čim manj boleč prehod, ki otrokove občutljive narave ne bi nepovratno zaznamoval z vzorci, ki jih v odraslosti le majhno število žrtev ustrezno razreši.

Odgovornost družinske politike v dobrobit otrok
Za otroka ne more (po)skrbeti kdorkoli, kot nas posiljujejo aktivisti teorije spola in Cerarjeva vlada pod taktirko ministrstva Anje Kopač Mrak. Otroku sta genetsko in naravno najbližji bitji na vsem svetu mama in oče. Torej celo genetika dela v prid družini očeta, mame in otrok, zato, da bi jima bil otrok kar se da blizu in da bi zanj kar najlepše skrbela. Da bi bilo starševstvo čim bolj skrbno in vestno, je očitno naravno poskrbljeno še celo bolj, kot smo si mislili doslej.

Skrbna mama in oče torej nista le stvar morale, ampak sta tudi znanstveno dokazano naravno okolje za najbolj zdravo rast in razvoj otrok. To je še dokaz več o zablodi tistih, ki ne priznavajo naravnega ženskega in moškega spola ter izjemnega pomena materinstva in očetovstva za rojstvo, vzgojo in razvoj otroka. Najnovejša odkritja genetike, objavljena v znanstveni reviji Nature Neuroscience, potrjujejo pomen krvnih vezi med družinskimi člani. Zadnja znanstvena dognanja kažejo, da se tudi izkušnje genetsko prenašajo iz roda v rod. Starši otrokom ne podarijo samo življenja, identitete, značaja, dednih bolezni itn., ampak celo osebne izkušnje!

Otroci ne potrebujejo dragih mobitelov in tablic, temveč delujoča mamo in očeta
Otroci potrebujejo trdne, odločne in čuteče mame in očete. Ob njih bodo lažje odrasli v samostojne in odgovorne ljudi,  odločne in empatične, prav takšne, kakršne naš čas najbolj potrebuje, zato je zanje velika krivica, če ostanejo brez očeta ali mame.

Zato je nujno potrebno spremeniti vsiljene družbene trende izrojenega feminizma in homoseksualnega aktivizma, ki očetom niso naklonjeni. Če očetje prekomerno izostajajo pri vzgoji svojih otrok, je to naš skupni družbeni problem. Zaradi tega trpijo naši otroci, očetje in cele družine. Če so očetje v težavah, smo vsi skupaj v težavah, saj nas čaka črna napoved narodove prihodnosti.

Franci Donko