Zgodba o Dietrichu in Chaliau, ki je Miha Mazzini ne razume

Mitja Iršič (Foto: osebni arhiv)

Skrajno nenavadna kolumna Mihe Mazzinija na državnem Siolu, kjer se je očitno pridružil Šarčevi totalni vojni nad gospodarstvom, me je osupnila.

Naj najprej povem, da Mazzinija nikakor ne enačim s socialističnimi demagogi, ki strašijo na naši “levi sredini” in bolivarski levici. Berem ga že, odkar je pisal članke za danes že pokojno revijo PC&Mediji, nato pa kolumne za več drugih izdaj. Njegove misli so se mi zmeraj zdele koherentne, premišljene in logično konsistentne. Všeč mi je bilo, ko je pred več kot 20 leti prvi opozarjal, da ljudje ne znajo uporabljati takrat dokaj eksotične e-pošte in pošiljajo sporočila brez teksta, a s pripetim Wordovim dokumentom, v katerem piše: “Zdravo, kako si? Greva na kosilo?” (Takrat, v dobi cvilečih modemov pokojne znamke USRobotics, ko je vsak kilobajt nekaj štel, je bila 200-kilobajtna .doc datoteka velika nadloga). Ravno zato sem tako presenečen, da se tudi v osnovi zdravemu umu, kot je njegov, pripeti takšno leno razmišljanje, ko se loteva gospodarstva. Moraliziranje o nizko plačanih delavcih, o nizki stopnji dodane vrednosti in o nekakšni ezoterični sistemski zaroti gospodarstva. Vse skupaj utemeljeno s primeri pokvarjenega, ne tržnega, pajdaškega (“crony”) kapitalizma, kakršen je lasten Sloveniji, češ Ivan Zidar, Hilda Tovšak in Dušan Černigoj so modus operandi slovenskega podjetništva. Celo tako daleč gre, da izjavi, kako slovensko šolstvo preveč SLUŽI gospodarstvu (po nekih labirintih krožne miselnosti preko sistema študentskih bonov in velike stopnje populacije, ki študira) – v državi, kjer bi radi vsi bili sociologi, filozofi, ekonomisti politologi in pravniki; res komična trditev. Na koncu lahko iz sestavka nekako subtilno razberemo, da si slovenski podjetniki ne zaslužijo spoštovanja, ker se podobno kot njihovo interesno združenje ne vedejo družbeno koristno, ampak po načelih individualne koristi. Povsem običajno bi bilo, če bi takšne misli nizal kak butlsocialističen demagog na predvolilnem soočenju, da pa jih pronicljivi pisatelj …

Očitno je to način razmišljanja, ki je Slovencem instinktivno blizu. Kolumna me je zopet opomnila, kako zelo daleč smo od običajnega dojemanja resničnosti. Hkrati pa sem se spomnil, kako veliko lažje delo imajo tisti na levem političnem spektru, ko razlagajo svoj pogled na svet, proti tistem na desnem. Moraliziranje, ki ga je uprizoril Mazzini, je maslo in kruh levičarskih igralcev na slovenski politični sceni. Slovenska levica, ki je bolj oddaljena od normalne socialne demokracije kot od povojne komunistične revolucije, izpostavlja izkoriščanje in trpljenje, se bori za delavske pravice in skrbi za človeško komponento obstoja (“ne le delo, treba je tudi živeti!”), mi pa se borimo za korporativne debele purane pri kapitalističnem koritu, ki so jedro vseh proletarskih težav. Ljudje smo takšni in drugačni. Stoični, kolerični, letargični, strastni, flegmatični … a skoraj vsi – razen psihopatov – smo na osnovni ravni čustveno empatična bitja. Empatija je mogočna vez med nami, ki nam je skozi milijone let, ko smo bežali pred zvermi, dobro služila v plemenskih skupnosti. Danes, v globalnem svetu trilijonih gospodarstev in zapletenih medsebojno povezanih odnosov milijard ljudi, pa empatija do vsega – tudi skozi problematiziranje povsem naravnih stvari, kjer ni nobenih problemov – privede do dokaj komičnih zaključkov. Empatija do tistih, ki jim življenje ni prizaneslo in zaslužijo manj, mora nujno imeti nek krivdni razlog. Povprečni slovenski Miha misli, da je krivo gospodarstvo oziroma gnili del GZS-ja, ki je kriv za “kraje, malverzacije, suženjsko delo, izkoriščanje, tehnološko zaostalost, odvisnost od poceni delovne sile, prekarno delo, nesmiselna dela za mlade, pogosto slabo vodenje” … Se pravi, z veliko empatijo do revnih in deprivilegiranih je opisal … državni kapitalizem, ki ne deluje. In ga potem zmešal v mineštro z zasebnim gospodarstvom, ki deluje – ki mora delovati, vsaj tako dobro, da ob plačilu dajatev ostane na pozitivni ničli, ker če ne bi, bi že jutri stali v vrstami za pralni prašek, ne pa za novi iPhone.

Miha Mazzini (Foto: STA)

Tu je tisti miselni preskok, ki se zgodi v glavi povprečnega Slovenca. Tako slabe izkušnje imamo s podjetništvom, ki so ga vodili razni strici Bineti, da ga že po naravi enačimo z izkoriščanjem, nemoralnimi praksami, celo kriminalom. In v ta vrtinec gneva pahnemo še tisto žlico, ki nas vse hrani – zasebno podjetništvo. Kakšna tragedija za vse nas.

Tudi Mazzini ne piše knjig v dobro skupnosti
Zakaj je tako? Delno zato, ker izhajamo iz napačnih predpostavk. Mazzini misli, da si spoštovanje zaslužijo le družbe, ki delajo v dobro skupnosti (nisem čisto prepričan, ali res tako misli ali le karikira). Ta teza je pomembna zabloda dela post-komunističnih družb. Ker jim zasebno podjetništvo ni bilo položeno v zibko, se ne zavedajo, da podjetja ne obstajajo zato, da delajo v dobro skupnosti. Obstajajo, da delajo profit za lastnike, ki so jih ustanovili. Tako kot tudi Mazzini ne piše knjig “v dobro skupnosti”, ampak na zelo osnovni ravni to počne zato, da bo nekaj zaslužil (in se nato v kolumnah pritožuje, da s to dejavnostjo ne zasluži dovolj). Osnovna težava družb, kjer še živijo posamezniki, ki so živeli v netržnem gospodarstvu je ta, da ne znajo gospodarskih družb preslikati nase in na svoje potrebe. Korporativizem vidijo kot državo – nekaj nedotakljivega tam zgoraj, kar nam krade denar. Podjetij ne dojemajo kot skupino individualistov, ki so v projekt svojega življenja vložili življenjske prihranke, najeli hipoteke in na kocko postavili svojo eksistenco, le zato, da bi jim podjetniško uspelo. Ne znajo se identificirati in ugotoviti, da na koncu podjetniki niso nič drugačni kot oni sami – vsi bi radi plačilo za opravljeno delo. Nekateri imajo pač dovolj znanja, dovolj poguma in dovolj sreče, da se odločijo za trnovo pot podjetništva. Premo sorazmerno s tveganji so večje tudi nagrade. Na koncu nas vse motivira le in samo plačilo. Ne sponzorstvo lokalnega košarkarskega kluba. Ne nakup gasilske lestve. Ne zato, da lajšajo brezposelnost v lokalnem okolju. Delajo, da ustvarijo profit. Spotoma pa s svojimi izdelki kot stranski produkt “proizvedejo” še srečo uporabnikov, blaginjo  delavcev, kot tudi premožnejšo skupnost, ki je na boljšem, kot je bila, preden se je podjetnik odločil za izvirno tveganje. Pri tem je pomembno poudariti, da tudi z le enim zaposlenim za minimalno plačo naredimo pozitivno spremembo. Namesto da razmišljamo, zakaj navaden delavec v proizvodnji, brez kompetenc, zasluži “le” 700 evrov, se moramo vprašati, kaj bi delal brez tekočega traka, na katerem se je naučil petih ponavljajočih se gibov. Najbrž nič, državo pa bi stal 400 evrov na mesec.

Zaradi ene ideje posredno bolje živi več milijonov ljudi
Po mojem mnenju je težava tudi v pomanjkanju domišljije. Povprečen delavec, uradnik, politik, pisatelj, funkcionar … si ne predstavlja, kako težko je prodreti v globalni svet, kjer te konkurenca ob povprečnosti na mah požre (s prihranki, sanjami in upanjem na boljšo prihodnost vred). Tista prava ideja, ki se porodi pravemu podjetniku, je nekaj posebnega. Lahko spremeni lokalno skupnost. Lahko spremeni državo. Lahko pa ves svet. Vse le zato, ker je podjetnik izvirno hlepel po dobičku. Poznate pijačo Krating daeng? Najbrž ne, če ne potujete redno na Tajsko, ali pa če niste azijski tovornjakar. Na Tajskem se je v majhnih stekleničkah za sirup prodajala vse od leta 1975. Tajski podjetnik Chaliao Yuwitthaya  jo je izumil, kot poživilo, ki bo služilo za nadomestek za kitajski rdeči čaj in kavo – obe dobrini sta bili v sedemdesetih težko dobavljivi na Tajskem. Več kot desetletje je družba životarila, čeprav se je odlično prijela med tajskimi poklicnimi vozniki in delavci v tovarnah, ki so imeli nočne izmene. Marže so bile enostavno premajhne in Chaliao je do konca osemdesetih let zapravil skoraj vse družinsko premoženje za svoj življenjski projekt. Vse, dokler ni na Tajsko kot zastopnik družbe Colgate na poslovno potovanje prišel Avstrijec hrvaških korenin Dieter Mateschitz. Ugotovil je, da ne trpi za zaspanostjo po medcelinskih letalskih poletih, če popije majhno flaško Krating daeng. Razmišljati je začel, da bi se lahko tak napoj dobro prodajal v Evropi, a je hkrati vedel, da je daleč presladka za evropski okus. Doma v Avstriji je naredil analizo in ugotovil, da je osnovno sredstvo, ki daje pijači značilni poživilni učinek, dodatek 2-aminoetanžveplene kisline (v medicini poimenovane tavrin – snov, ki jo ob večjih obremenitvah telesa izloča žolč sesalcev). Odločil se je, da od gospoda Yuwitthaye odkupi pravice za prodajo v Evropi in mu ponudi partnerstvo za prodajo v preostalih predelih sveta. Odvzel je malce sladkorja. Dodal ogljikov dioksid, da je dobil – v zahodnih državah priljubljeno – pijačo z mehurčki. Zapakiral jo je v lično, 2-decilitrsko aluminijasto pločevinko in prevedel tajski besedi Krating daeng v angleščino. Ostalo je zgodovina. Nastala je prva energetska pijača – Red Bull. 2 decilitra za približno 1,5 evra. Vsako leto se proda skoraj toliko pločevink, kot je ljudi na svetu. Posel stoletja. Danes, 30 let pozneje, je Red Bull milijardni imperij, večji celo od desnega imperija Nova24TV. Tako Dieter kot njegov tajski poslovni partner Chaliao sta postala milijarderja, prvi najbogatejši Avstrijec, drugi najbogatejši Tajec. Družba Red Bull je lastnik dveh moštev Formule 1, več športnih franšiz v ZDA, petih nogometnih stadionov v Avstriji in pokrovitelj skoraj 30 odstotkov vseh športnih prvenstev v nemško govorečem svetu. Chaliao je bil na pravi poti – izumil je prvo energijsko pijačo. Prodajal jo je kot domače zdravilo. Dejansko je pomagala ljudem, ki so ponoči morali poklicno bedeti. A nekaj je manjkalo – tista majhna razlika, ki loči podjetnika, ki se prebija iz meseca v mesec, do posla, ki osvoji svet. Te majhne razlike, ki je tako pomembna v podjetništvu, slovenska miselnost ne ceni. Ker najprej pričakuje, da bo družba delala v dobro skupnosti – dobiček je sekundaren. Potemtakem je bilo izvirno tajsko podjetje po meri slovenstva. Utilitarna tovarna sladkih sirupov, ki ljudem pomaga ostati pokonci. Čeprav brez profita. Da se le dela. Red Bull pa megalomanska korporativna entiteta precenjenih gaziranih pijač, ki jih mladi mešajo z vodko in nagi skačejo z mostu v deliriju tavrinskega zanosa. A se prodaja. In iz nič proizvaja kapital, ki ga prej ni bilo.

Foto: iStock

Red Bull po svetu zaposluje skoraj 12 tisoč ljudi. Od tega je več kot polovica zelo dobro plačanih del (+ 50 tisoč evrov) v razvitih zahodnih državah (polnilnice so večinoma robotizirane). Dieter Mateschitz velik del svojega premoženja pretopi v šport in socialne programe. Zaradi ene same dobre ideje posredno bolje živi več milijonov ljudi, posredno in neposredno povezanih z distribucijo Red Bulla.

Totalna vojna levičarjev nad gospodarstvom je tukaj
Danes živimo v času, ko bivši ministri in sedanji priznani ekonomisti razmišljajo, da smo imeli letalskega prevoznika zato, da smo se vozili, ne zato, da bi ta ustvarjal profit. V času, ko poslancem državnega zbora ni nerodno priznati, da je njihov končni cilj nasilni zaseg zasebne lastnine. V času, ko generalni državni tožilec podi potencialne slovenske Dietre Mateschitze iz države. Ko okoljski minister kot slabo prikrit radikalno zeleni aktivist ob vsaki problematiki, povezani z okoljem, najprej na prvo žogo začne opozarjati pred nevarnostim tržne logike in komercializacije, ne glede na to, ali sploh obstaja konkretna povezava. Po kolumni Mazzinija sem še bolj prepričan. Totalna vojna nad gospodarstvom je tukaj. Je dejstvo, s katerim se bomo spopadali posamezniki. Navadni smrtniki, odvisni od izjemnih posameznikov, z izjemnimi idejami. Podjetnikov, proti katerim je uperjena ta vojna, ne bo pretirano motilo. Ko bodo razmere nevzdržne, bodo šli drugam. Druge države jih bodo sprejele z odprtimi rokami, davčnimi olajšavami in neodplačnimi zemljišči v zameno za delovna mesta in industrijski  know-how. Pecunia non olet. Tudi Ikei je bilo nekoč dovolj socialdemokratskega izžemanja. A Švedska je takrat beg podjetnikov preživela – z novo, bolj podjetništvu naklonjeno vlado. Sloveniji se slabše piše. Za razliko od Skandinavcev naše gospodarstvo ni v 90-odstotni zasebni lasti. Slovenci vedno bolj sprejemamo fantazmo neomarksističnih političnih mesečnih in levičarsko aktivističnih novinarjev iz Dela, Večera, Dnevnika in Mladine. Da smo najbolj pridni, najbolj izkušeni, najbolj pošteni delavci daleč naokrog, da smo praktično davčna oaza sredi EU in da so družbe lahko srečne, da v takšnem podjetniškem eldoradu sploh poslujejo. Nekakšna podjetniška različica Naše Dobre Hrane. Naše Dobro Podjetništvo. Pridne kosmate roke slovenskih varilcev v industrijski hali, obsijani s soncem, varijo tako natančno, da se lahko Romun, Avstrijec in Nizozemec s svojimi kruljavimi, tresočimi rokami le skrijejo pred superiornostjo pečata Slovenian Quality. Na žalost je takšen nacional-socializem tudi s pomočjo Mazzinijevega moraliziranja postal naša nova normalnost. Morda 13. vlada in njena neuradna četrta veja oblasti, sestavljena iz čomskističnih novinarjev, iz države podi podjetnika, ki ga bo zgodovina pomnila kot naslednjega Williama Boeinga. No, v vsakem primeru bo ostalo dovolj ljudi, kot je bil Chaliao Yuwitthaya, preden je spoznal Dietra Mateschitza – ljudi, ki se iz leta v leto prebijajo skozi nizke marže – dokler niso izčrpane zadnje rezerve ali dokler država ne da kakšnih preživetvenih dokapitalizacij. Koliko pa je slovenskih Dietrov, ki se ravno danes pogajajo z lokalnimi oblastmi kakšne podjetništvu bolj prijazne države o poceni odkupu zemljišča za izgradnjo tovarne, ki bo leta 2030 spremenila svet? Od nastopa 5 + 1 nacional-interesnih socialistov prav gotovo več kot zdaj. Koliko, pa bomo videli čez 12 let.  Takrat bosta naše dobro podjetništvo in katerakoli že lokalne državne fevde braneča leva opcija le z zavistjo gledala v nekoč slovenske kapitaliste, ki obračajo milijarde v tujini. Skupaj si bodo edini: “V Sloveniji je kaj takega nemogoče.”

Mitja Iršič

  • Aton

    Imperij Nova bo kupil ekipo v F1. Milan bo jezen s svojo ekipo F21

  • karpelec

    Kdo bi vedel, kdaj se jim zgodi preskok v glavi, ki je posledica notranjih in zunanjih dejavnikov. Eni so ga deležni na začetku kariere, drugi proti koncu. Iskrica je lahko trenutna s posledicami ali brez njih, odvisno od materiala, ki ga zadene.

    • samotoje

      Hm, hm zadene. Če ni macola, je pa money, money.

  • Miro Jereb

    Ker miha s pisanjem ne zasluži dovolj se je oportuno obrnil na stran kjer so manj izbirčni do njegovega pisanja…saj z lahkoto prepisuje kardelja i njeva zbrana dela…ali pa naj gre na zavod in naj se prekvalificira…saj mu to PODJETNIKI plačajo…

  • VERRZIFIKATOR

    Ni za rimo, komajda za kihec,
    tale res ne daje ti navdiha,
    ki tako uborno piha, kiha,
    skratka pravi Kukavičji Mihec.

  • traktor

    Tole me spominja na tisto; prisegam, da bom govoril resnico, samo resnico…… In tole je živa, čista resnica. Ni kaj dodati. V deželi idiotov je pač tako.

  • Boy

    Leta in leta življenja na račun fotra in matke, kasneje pa na račun države, se normalno odražajo v sovraštvu do tistih, ki imajo več.

  • Franc Šink

    Tale članek ne boste zasledili v režimskih medijih.

    • Simon Novak

      Nikjer ne bi smeli zaslediti tega skrupucala od članka, Franček

  • ptr

    Eni pozno dojemajo. Tov. Mazzini je svojo nrav pokazal že pred 7 ali 8 let. Takrat je namreč pri pribl. 50 “doktoriral” nekaj na temo o življenju pisatelja. Seveda ne na kakšni resni univerzi, niti na ljubljanski ali mariborski ne. Pač pa ne neki obskurni mešalnici megle ISH. In uganete, koga si je izbral za mentorja? Samega presvitlega Darka Štrajna.

    • Zanimiv detajl, ki marsikaj pojasni.

  • Jožef

    Hvala avtorju za dober članek, prav tako komentatorjem, saj tokrat niso uporabili polen za metanje po noge.

    • Simon Novak

      Jožek, zberi se, kje si ti videl dober članek?

      • Mare Kranjc

        Ali nam lahko zaupaš za katero boleznijo trpiš? Ali pa te je mogoče prizadela možganska kap in ne razumeš ničesar, kar prebereš? Najbolj verjetno pa je, da si plačan levičarski provokator z izmišljenim imenom, ki sploh ne bere člankov! Moram ti pa priznati, da takšnega komentatorja, katerega zapisi so tako podli, zahrbtni in potuhnjeno žaljivi, na spletnem mestu Nova 24TV, še nisem zasledil. Na začetku sem se še razburjal in se spuščal na tvoj nivo, sedaj se mi pa le smiliš in te pomilujem, revček. Zgleda, da trpiš za psihopatsko motnjo in da ti je nekdo nekaj storil v otroštvu, ki za tebe sigurno ni bilo lahko in igrivo! Poišči si pomoč, da te nekega dne ne bodo našli, kako bingljaš na vrvi! Pa lep pozdrav.

        • Simon Novak

          Ta kolumna je samo za đešnjaške možgane, verjamem, da vam je všeč, zahojenci

        • pajot

          Odlično. Jaz imam tega tipa že dolgo zablokiranega. Z udbovci se načeloma ne pogovarjam.

          • samotoje

            Taka načela so dobra.

        • Common Sense

          Meni kaže “uporabnik blokiran”, grem pa staviti, da je to Simon Novak ;)

  • sloustava

    Mihec, Mihec, vzgoja ? Hm, je ni, nje…

  • seba goričan

    Mazzini je vseved in najbolj pameten človek na svetu…njegove kolumne bolj kot ne redno prebiram in lahko rečem da takšnega antipatika pa še ne…

    • traktor

      Poznam še enega pametnejšega. Marcel Štefančič jr. Evo, brača Dalton.

  • Ryuk

    Pred leti je Mazzini napisal odlično kolumno na Siolu: “Slovenstvo za začetnike”. V njej je bil kritičen do določenih ljudi, dvornih norčkov, ki iz zavisti potolčejo take, ki se vzpenjajo po lestvici – uspešne. Da le ne bi bilo preveč egalitarnosti.

    Je žalostno, da je Mazzini še sam postal tak s tem, ko z navdušenjem ploska vsem umotvorom slovenske levice, ki hoče še več egalitarnosti.

    • Bi bilo zanimivo videti mazzinijev cashflow (prihodke) v zadnjem času. Koliko zasluži od pisanja za trg in koliko kot “dvorni pisun” za državni režimski medijski portal? Mogoče bi se pa tu našel odgovor zakaj piše to kar piše.

  • Mazinija sem nehal brat že leta nazaj.
    Vse njegove kolumne so napisane po istem kopitu: najde neko pomankljivost pri Slovencih in potem začne na veliko dokazovati, kaoko smo Slovenci najbolj nizkoten drek na katerega se še progovrne muhe nočejo usesti. Saj ne rečem, da Slovenci nimamo obilice kolektivnih značajskih lastnosti. Imamo jih namreč za izvoz, če bi jih kdo hotel kupiti. Toda to večno ‘devanje v nič’ ki ga počne Mazzini je pa preko vsake mere in zato smatram Mazzinija za del porblema, s katerim moramo Slovenci opraviti enkrat za zmeraj.

    Ali kot je nekdo nekje zapisal: mazzinijeve kolumne so čista fikcija, ki nima ničesar skupnega z resničnimi dejstvi. Uporablja pa preizkušeno in učinkovito metodo maskiranja laži z nekaj resničnimi dejstvi, da prevara BS filter pri bralcih.

    • Olga2345

      Sicer pa je odvisen od državnih jasli in je jasno, da je levičar – oportunist!

    • Common Sense

      Ravno sem hotel podobno napisati. Mazzini je prenehal biti to kar je včasih bil. Sedaj pač producira to kar ve, da se bo bralo. Evri nimajo barve.

    • samotoje

      Zelo blizu. Tako kot serije romanov že skoraj pozabljenega Maria Simmla. Prebereš enega in veš, kaj bo pisalo v drugem.

  • Simon Novak

    Joj, Mitja Iršič, vzemi tablete, ki ti jih je predpisal veterinar, ker ta kolumna je brez repa in glave, ne vem, če te celo tvoji razumejo, kaj si tukaj nametal skupaj

    • Olga2345

      Ali ste drogirani al pa imate IQ vaše številke čevljev! Članek je vendar jasen.

      Avstrijec je z idejo naredil imperij, ki daje delo, sponzorira prireditve, dela ljudi vzdržljivejše. Torej govorimo o podjetnikih in njihovih idejah.

      Levičarske ideje (tudi nacionalsocializem = nacizem) pa so prinesle morijo, nesrečo, tragedije in vojno. Razumete?

      • samotoje

        Olga, ne bo šlo. Človek niti z maksimalnim naporom NE razume.

    • macon

      Simonće Đebilće, to je pretežko za tvoje sila skromne umske kapacitete, glej raje enostavne risanke za malčke.

      • Simon Novak

        Tu pa se popolnoma strinjam s teboj, ta kolumna je samo za đešnjaške možgane

  • if

    Bravo, Mitja Iršič!
    Opisano in projekcija za naprej sta zadetek v sredico realnosti RS.

    Upam, da se projekcija ne bo zgodila. Nastavek zanjo je v parlamentu, v neodogovornosti in politični malomarnosti slovenskega volilnega telesa, ki je hudo bolno na podopročju demokracije in osnov ekonomije.

    • Simon Novak

      Danes si pa spet ne hece, vidim

  • althar

    Mazzini je bil plačan, da je za partijski stenčas napisal levičarski pamflet. Udbomafija očitno ocenjuje, da to potrebuje za nadzor Slovencev in zagotavlanje dotoka našega denarja. To je vse.

    • Simon Novak

      Upam, da vašim NoraTV za te kolumne ne plača nič, ker, če jim, je to metanje denarja skozi okno

      • Matt von Glanz

        gotovo ne toliko, kot plačajo “tvoji” Mazziniju. Če seveda imaš “srečo”, da si pri kortitu in jih lahko imenuješ “moji”.

        • Simon Novak

          Če mu dajo 1 EUR, je preveč

          • Matt von Glanz

            Mislim, ce das svojo ideologijo na stran, a res mislis, da je slab pisec?

          • Simon Novak

            Iskreno, in če bi ti dal tvojo ideologijo na stran, bi to videl

          • Matt von Glanz

            Prosim utemelji to. Bom takoj videl, ce se spoznas na te stvari.

          • Simon Novak

            Kje se mi te da

          • Matt von Glanz

            Torej si spekulant in neosnovani kritik.

          • Simon Novak

            Ne zmerjaj me z đesnjakom

          • Matt von Glanz

            Bingo, zakljucil si svoj primer tako, kot si ga zacel. R.I.P.!

          • Simon Novak

            Kdo? JJ ali SĐS?

  • Matt von Glanz

    Tudi na levici so zelo podjetniško, holdinško podjetni: kupujejo pisatelje, da jim pišejo čustveno, ideološko nabite in kvalitetne tekste.

  • Common Sense

    Amen. Mitja Iršič, pohvale za članek. V tem članku si zaobjel vso bolečino in zablode slovenceljske miselnosti. Del razloga zakaj “made in Slovenia” ne dosega višje dodane vrednosti je točno tu – v mentaliteti.

  • xtc

    SLO levaki igrajo na najnižje moralne tone na hudobijo,fuušijo,privoščljivost itd.
    S tem pumpajo ljudi za svojo agendo,ker je lenuhov vedno več kot ridnih prospreirajo.
    A težava je,ko pridnih zmanka.
    Seveda si nobeden od levih zblojencev ne upa iti pravega podjetnika od lastnega znanja in sposobnosti,če že se vedno priklenjejo na državne jasli,ali pa vam povedo,da se že ne bodo j*** cele dneve in da bodo brez dopusta,ločeni od familije in ,da bodo vse prigarano zabili v firmo.
    Mazzini je le en primer takega parazita.

  • samotoje

    Čeprav Red Bulla ne konzumiram (imamo starinski aparat za filter kavo), je Iršič pronicljivo zadel slovenski način razmišljanja. Predvsem tistih, ki ne razumejo razlike med malim in velikim. Dometom, da se razumemo. Čudno, da Mazzini teh razlik ne zapopade.

  • tromaž

    Iršič 110 in pohvala, sicer tudi jaz zelo cenim Miho Mazzinija ter želim, da se vama ne bo treba odseliti.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!