Ustavnega sodnika Jakliča so mediji najprej napadli zaradi njegove novogradnje, nato so “odkrili” njegov s. p. Pri tem so se ujeli v past. Najprej so morali priznati, da sodnikov s. p. ni v neskladju z zakonom, temveč le v nasprotju z njegovim duhom. Kaj meni izmuzljivi duh zakona o tem, da je (bila?) sodnica Kogovšek Šalamon delno zaposlena na Mirovnem inštitutu, in o tem, da je ustavni sodnik Čeferin 19,5-odstotni lastnik odvetniške pisarne Čeferin, še ne vemo.
16. člen Zakona o ustavnem sodišču je jasen. Funkcija sodnika ni združljiva s pridobitno dejavnostjo, “razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca”. Ustavni sodnik Klemen Jaklič ni kršil zakona, ko je imel v ta namen odprt še status samostojnega podjetnika, saj ga je imel registriranega prav v ta namen. Labilni del javnosti je zato potreboval novo pojasnilo. Od dežurnih pojasnjevalcev pravnih določil smo izvedeli, da je Jakličev status samostojnega podjetnika nezdružljiv z duhom zakona.
Da manifestirani “duh zakona” ni nič več kot socialistični poltergeist, nekakšen jugo-sediment, ki straši po Sloveniji, je kmalu ugotovil politični komentator Žiga Turk. Duh zakona je namreč lahko upogibati in ga reinterpretirati po potrebah oblasti, črke zakona pač ne. Tako je zapisal: “Če zakone beremo v socialističnem duhu, potem je Jaklič kršil duh zakona. Tako preprosto je.”
Kogovšek Šalamon in Čeferin v “mrtvem kotu”
Kot vedno pa je veliko zanimivejša zgodba, ki se je sodna, medijska in politična sprega ni dotaknila. Denimo primera Čeferin. Za razliko od Jakliča, ki ima s. p. registriran za izključno raziskovalno dejavnost, je ustavni sodnik Rok Čeferin pravi “pridobitnik”. Je namreč 19,5-odstotni lastnik Odvetniške družbe Čeferin in partnerji.
Odvetniška družba je leta 2022 (podatki v Ebonitetah za 2023 bodo na voljo maja) zabeležila 3,7 milijona celoletnih prihodkov in 815 tisoč evrov dobička. Glede na lastniško strukturo odvetniške družbe je ustavnemu sodniku pripadlo skoraj 159 tisoč evrov.
Pomemben del prihodkov izhaja iz davkoplačevalske malhe. V letu 2022 se je iz javnih ustanov na račun Čeferinov steklo 561 tisoč evrov, lansko leto pa 673 tisoč evrov. Vsega skupaj se je na račun odvetniške družbe iz javnih virov steklo več kot 12 milijonov evrov.
Samo iz ljubljanske občine se je na njihov račun steklo več kot milijon evrov.
Lastnik še enega d. o. o.-ja
Rok Čeferin je po drugi strani popolni lastnik Inštituta za civilno pravo. Omenjena pravna oseba sicer nosi nepridobitno ime inštitut, a je po poslovnih evidencah čisto pravi pridobitni d.o.o., ki je do danes prejel skoraj 14 tisoč davkoplačevalskih evrov.
Ustavna sodnica Špelca Mežnar je za medije povedala, da je po njenem mnenju s. p. nezdružljiv z delom ustavnega sodnika. Zakaj? Ker ne omogoča preverljivosti, transparentnosti in sledljivosti pri dovoljenem izvensodnem delovanju sodnikov. “To je nujno za varstvo sodniške neodvisnosti. Poslovanja v okviru s. p. sodnik (razen Fursu) ni dolžan razkriti. To pomeni, da Ustavno sodišče ne more preveriti, ali so bile v okviru poslovanja sodnikovega s. p. opravljene le dovoljene dejavnosti,” je povedala za 24ur.
Še posebej nenavadna pa je presoja sodniške neodvisnosti v primeru kolegice Neže Kogovšek Šalamon.
Nevladnica v sodniški togi
Sodnica Kogovšek Šalamon je bila (vsaj v času odločanja o noveli o RTV) hkrati zaposlena še na aktivistični nevladni organizaciji Mirovni inštitut. Nekoč je bil celo direktorica inštituta. Zaradi tega je bila tudi izključena iz odločanja v primeru novele zakona o RTV. Na spletni strani Pravne mreže za varstvo demokracije (še ene levo usmerjene aktivistične organizacije) je mogoče prebrati pojasnilo nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica, ki pravi, da je “sodnica še vedno delno zaposlena na Mirovnem inštitutu, ta pa je sodeloval v skupini nevladnih organizacij, ki so pisale zakon o RTVS”.
Njeni prihodki z naslova nevladne organizacije trenutno niso znani. Niti ni znano, ali z njimi še vedno sodeluje. Že v osnovi pa je nenavadno, da ustavna sodnica izhaja aktivističnih krogov. Fenomen aktivističnih sodnikov je pred časom za Radio Ognjišče komentiral nekdanji ustavni sodnik Ernest Petrič, ki je dejal: “Vedno, ko se volijo naši ustavni sodniki, me najbolj vznemiri, da se izvoli nekoga, kjer je vnaprej jasno, da je borec za neko stvar. Za pravico teh ali oni, za pravice živali … Ta na tako sodišče ne sodi.”
Žiga Korsika