Volišča so se v vseh državah po Evropi zaprla, objavljeni pa so izidi vzporednih volitev. V Nemčiji se glede na vzporedne evropske volitve zmaga obeta stranki CDU, na drugem mestu je desna AfD, desnica prav tako slavi v Grčiji. Na Malti je vladajoča laburistična stranka utrpela izgube, pridobila pa je konservativna nacionalistična stranka, ki ji pripada tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Na Cipru so največ glasov dobili desnosredinski krščanski demokrati, na Hrvaškem pa vladajoča stranka HDZ. V Avstriji prav tako slavijo desni svobodnjaki.
Evropa se po vzporednih volitev sodeč obrača v desno. Izidi volitev in prihodnja sestava Evropskega parlamenta bodo sicer okvirno znani danes po 23. uri, ko se bodo zaprla volišča v vseh članicah EU, znani pa so delni izidi.
Nemčija – zmaga CDU, druga AfD
V Nemčiji so po rezultatih vzporednih volitev, objavljenih po zaprtju volišč, zmagali krščanski demokrati (CDU) s 23,5 odstotka glasov, na drugem mestu je desna Alternativa za Nemčijo (AfD) s 16,5-odstotno podporo, na tretjem pa socialdemokrati (SPD) pod taktirko kanclerja Olafa Scholza s 14 odstotki. CDU ima skupaj s sestrsko CSU, ki je glede na vzporedne volitve dobila šest odstotkov glasov, skupaj 29,5 odstotka glasov.
Na četrtem mestu je stranka zelenih, ki so v vladni koaliciji s socialdemokrati in liberalci, in sicer z 12 odstotkov glasov. Liberalci (FDP) so dobili pet odstotkov glasov. Levo populistično zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW), ki je bilo ustanovljeno januarja, je na prvih volitvah doseglo 5,5 odstotka glasov. SPD je primerjavi s parlamentarnimi volitvami leta 2021 izgubila več kot deset odstotnih točk podpore, stranka AfD pa je tokrat zabeležila visoko podporo.
Avstrija – zmaga svobodnjakov
V Avstriji so na evropskih volitvah zmagali svobodnjaki (FPÖ) s 27 odstotkov glasov, kot kažejo izidi vzporednih volitev. Na drugem mestu je vladajoča ljudska stranka (ÖVP) s 23,5 odstotka, tesno pa jim sledijo socialdemokrati (SPÖ) s 23-odstotno podporo. Za stranko zelenih in liberalni Neos je glede na vzporedne volitve glasovalo po 10,5 odstotka Avstrijcev. Drugi dve stranki, ki sta sodelovali na volitvah – avstrijski komunisti (KPÖ) in stranka Demokratično, nevtralno, avtentično (DNA) – sta s tremi odstotki in 2,5 odstotka glasov ostali pod štiriodstotnim pragom za izvolitev v Evropski parlament.
Hrvaška – največ podpore vladajoči HDZ
Na Hrvaškem je na evropskih volitvah s 33,7 odstotka glasov slavila vladajoča stranka HDZ, sledi ji levosredinska SDP s 27,8 odstotka glasov, kot kažejo izidi vzporednih volitev. V Evropski parlament se bosta uvrstili tudi stranki Domovinsko gibanje z 8,6 odstotka glasov in Zmoremo! s 5,8 odstotka glasov, kot poročajo hrvaški mediji.
Glede na vzporedne volitve se stranki HDZ obeta šest mandatov, stranki SDP štiri, strankama Domovinsko gibanje in Zmoremo! pa po en mandat v novi sestavi Evropskega parlamenta. Koalicija strank IDS, SDSS in drugi je medtem prejela 4,7 odstotka glasov, sledi ji Nina Skočak s 4,5 odstotka in stranka Most s 3,5 odstotka glasov. Volitve na Hrvaškem je sicer zaznamovala nizka volilna udeležba. Do 16.30 je namreč glasove oddalo le okoli 15 odstotkov volilnih upravičencev.
Malta – laburisti zabeležili padec
Na Malti je vladajoča laburistična stranka glede na delne rezultate utrpela izgube v primerjavi z zadnjimi evropskimi volitvami. Kljub temu je premier Robert Abela razglasil zmago. Laburisti naj bi prejeli tri od šestih sedežev v Evropskem parlamentu, še dva oz. tri sedeže naj bi prejela opozicijska konservativna nacionalistična stranka, ki ji pripada tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.
Grčija – zmaga vladajoče konservativne stranke Nova demokracija
V Grčiji je glede na izide vzporednih volitev z okoli 30 odstotkov glasov zmagala vladajoča konservativna stranka Nova demokracija (ND). Drugo mesto je osvojila glavna opozicijska stranka, tj. levičarska Siriza, in sicer s približno 16 odstotki glasov, tretje pa socialistična stranka Pasok z okoli 12 odstotkov glasov. Na četrto mesto se je uvrstila komunistična stranka KKE z 9,1 odstotka glasov. Na peto in šesto mesto sta se uvrstili desni stranki, in sicer stranka Grška rešitev, ki je prejela približno 8,8 odstotka glasov, ter stranka Niki z okoli 3,9 odstotka glasov.
Ciper – največ podpore desnosredinskim krščanskim demokratom
Na evropskih volitvah na Cipru so največ glasov, 25 odstotkov, glede na vzporedne volitve dobili desnosredinski krščanski demokrati (Disy), na drugem mestu je leva stranka Akel s 23 odstotkov glasov. Velik uspeh je dosegel 24-letni vplivnež Fidias Panajiotu, ki je osvojil med 16 in 18 odstotkov glasov, s tem pa tretje mesto med strankami. “Dosegli smo čudež,” je youtuber Panajiotu, ki je osvojil sedež v Evropskem parlamentu, dejal za televizijo Alpha TV po objavi izida vzporednih volitev. Desna stranka Elam je na četrtem mestu z 11 do 13 odstotki, na petem mestu pa je stranka Diko, ki jo je podprlo med osem in deset odstotkov volivcev.
Francija – Velika zmaga desnice in poraz za Macrona
V Franciji je prepričljivo zmagal desni Nacionalni zbor, ki se mu glede na volilne napovedi javnomnenjskih inštitutov obeta več kot 30 odstotkov glasov. Stranka naj bi osvojila še enkrat tolikšno podporo kot zavezništvo na čelu s stranko Preporod predsednika Emmanuela Macrona. Rezultat je udarec za trenutnega predsednika.
Tretje mesto naj bi na evropskih volitvah zasedli socialisti – volivci naj bi jim namenili okrog 14 odstotkov glasov podpore. Gre za precejšen uspeh za njenega vodilnega kandidata Raphaela Glucksmanna, ki mu je uspelo podvojiti rezultat iz leta 2019. krajno leva Nepokorna Francija naj bi glede na napovedi osvojila okrog devet odstotkov, konservativni Republikanci pa sedem. Zeleni so po velikem uspehu leta 2019, ko so osvojili več kot 13 odstotkov glasov, tokrat prejeli le pet odstotkov, kar je minimum za vstop v Evropski parlamnet.
Macron je po veliki zmagi desnice danes razpustil parlament in za 30. junij sklical predčasne volitve.
Španija – desnosredina pred socialisti
V Španiji je glede na izide vzporednih volitev z 32,4 odstotka glasov tesno zmagala desnosredinska Ljudska stranka (PP), s 30,2 odstotka pa ji sledijo vladajoči socialisti (PSOE). Na tretjem mestu je desna stranka Vox z 10,4 odstotka glasov, ki je enako kot PP izboljšala svoj rezultat iz leta 2019. Na četrtem in petem mestu sta levi stranki Sumar s 6,3 odstotka glasov in tremi ali štirimi evroposlanci ter Podemos s 4,4 odstotka ter dvema ali tremi poslanci.
V Evropski parlament so se glede na rezultate vzporednih volitev uvrstile še levo usmerjena koalicija Ahora Republicas, ki združuje več regionalnih strank, kot so katalonska ERC in baskovska EH Bildu, populistična lista Se Acabo la Fiesta, kar v prevodu pomeni “konec zabave”, in katalonska separatistična stranka Junts. Slednja naj bi imela enega evropskega poslanca, Ahora Republicas in Se Acabo la Fiesta pa po dva ali tri.
Največja poraženka je znova liberalna stranka Ciudadanos (Državljani), ki je od zadnjih volitev pred petimi leti praktično izginila s političnega prizorišča. Leta 2019 je dobila nekaj več kot 12 odstotkov glasov, tokrat pa je prejela le en odstotek in naj bi imela le enega evroposlanca.
Bolgarija – zmaga konservativcev
V Bolgariji je danes tako na predčasnih parlamentarnih kot na evropskih volitvah največ glasov dobila konservativna stranka Gerb nekdanjega premiera Bojka Borisova. Gerb je skupaj s partnersko desnosredinsko stranko Združene demokratične sile (SDS) dobila 26,5 odstotka glasov. Na drugem mestu je stranka turške manjšine DPS s 15,3 odstotka glasov, na tretjem pa liberalno protikorupcijsko zavezništvo Nadaljujmo spremembe-Demokratična Bolgarija (PP-DB), ki je glede na raziskavo dobilo 15,1 odstotka glasov.
Štiriodstotni prag za vstop v parlament v Sofiji so med 32 listami prestopile tudi nacionalistična stranka Preporod s 14,7 odstotka glasov, socialistična stranka z 9,7-odstotno podporo in populistična stranka Taki so ljudje televizijskega voditelja Slavija Trifonova s šestimi odstotki glasov.
Tudi na evropskih volitvah, na katerih so Bolgari izbirali 17 evroposlancev, je glede na Gallupovo raziskavo največ glasov dobila stranka Gerb, 26,2 odstotka. Na drugem mestu je Nadaljujmo spremembe-Demokratična Bolgarija s 15,7 odstotka glasov, na tretjem pa Preporod s 15,4. Stranka turške manjšine je zbrala 11,7 odstotka glasov, socialisti 9,7 odstotka, Taki so ljudje pa 6,4 odstotka.
Finska – največja podpora vladajoči konservativni NCP
Na Finskem je glede na 60 odstotkov preštetih glasov zmagovalka evropskih volitev vladajoča konservativna Stranka nacionalne koalicije (NCP) premierja Petterija Orpa, ki naj bi dobila štiri od 15 sedežev v Evropskem parlamentu. Levem zavezništvu se obetajo trije mandati, dva več kot doslej.
Vladajoča NPC naj bi osvojila 25,3 odstotka glasov. Na drugem mestu je Levo zavezništvo z 18,3 odstotka. Na tretjem mestu so socialdemokrati (SDP) s 15,6 odstotki podpore oz. dvema mandatoma. Po dva evroposlanca naj bi imeli še Stranka centra in Zeleni.
Romunija – slavi vladajoča koalicija
V Romuniji je glede na izide vzporednih volitev z okoli 53 odstotki glasov slavila vladajoča koalicija, ki jo tvorita levosredinska Socialdemokratka stranka (PSD) in desnosredinska Nacionalna liberalna stranka (PNL). Drugo mesto je osvojilo nacionalistično Zavezništvo za enotnost Romunov (AUR) s 16 odstotki.
Sara Kovač