Nova Slovenija naj bi imela najboljši gospodarski program. Program, ki bi našo državo potegnil iz krize in okrepil gospodarstvo. To naj bi jim priznavali tudi gospodarstveniki sami. Ampak najprej se moramo vprašati, kaj sploh je osnovni cilj vsakega gospodarskega subjekta. Od najmanjših s. p. pa do največjih korporacij. Osnovni cilj je ustvarjanje dobička. Kakor koli obračamo, je dobiček tista stvar, ki podjetjem omogoča rast, zaposlenim pa plače. Nasprotje od dobička je izguba. Tukaj pa se stvari lahko začnejo zapletati, še posebej, če so razlogi za to izgubo izgovori, ki ne pijejo vode.
Na 12. seji občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica so občinski svetniki obravnavali zaključni račun Občine Ilirska Bistrica. Nekaj, kar mestni oz. občinski sveti počnejo vsako leto. V Ilirski Bistrici pa zaključni račun za leto 2023 izstopa po tem, ker je iz njega jasno razviden presežek odhodkov nad prihodki v višini 7.117.959,00 EUR. Da, prav ste prebrali.
Občina je pod vodstvom župana dr. Gregorja Kovačiča, podžupana Andreja Černigoja (Nsi) in drugega podžupana Boštjana Kerme (Gibanje Svoboda) v enem letu prišla iz 635.059,00 evrov presežka prihodkov nad odhodki na 7.117.959,00 evrov presežka odhodkov nad prihodki. Nič kaj zavidljivi rezultati. V gospodarstvu bi nadzorni svet tako upravo takoj poslal na smetišče zgodovine. V tem primeru pa bomo morali počakati na volitve. Vendar je njih tega še daleč. Poglejmo raje razloge, zakaj je do tega prišlo.
Občina Ilirska Bistrica je v letu 2023 načrtovala pridobiti 7.519.626,00 evrov sredstev iz državnega proračuna, iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav za projekt povezovalni vodovod Ilirska Bistrica – Rodik. Pridobila pa je samo 230.723,00 evrov. Na vprašanje občinskega svetnika SDS Boruta Rojca, kaj so razlogi za to, je župan Kovačič odvrnil, da je postopek vlaganja zahtevkov za izplačila preko aplikacije, ki jo ima ministrstvo za naravne vire in prostor, zelo dolg, kontrola zelo dolga, prav tako pa se pozna ministrstvu, da ima kadrovsko podhranjenost.
Odgovor župana nekoliko preseneča, saj je postopek vlaganja zahtevkov isti, kot je bil v prejšnjem mandatu. Zato smo za komentar prosili Zvonka Černača – v tem sklicu parlamenta poslanca iz vrst Slovenske demokratske stranke, pred tem pa ministra za razvoj, strateške projekte in kohezijo.
Ob vsem tem se na koncu lahko le vprašamo, ali je vztrajanje dr. Goloba pri čiščenju “janšizma” oz. “janšistov” res prineslo pozitivne rezultate ali pa smo izgubili kadre, ki so dejansko vedeli, kako se črpajo EU sredstva.
Sara Kovač