Miro Cerar je politično “truplo” ali osem razlogov, zakaj bodo volitve letos jeseni

Foto: facebook stran Butalci.si

Predsednik vlade Miro Cerar je politično “mrtev”. Uporabili so ga in izkoristili, sedaj ga bodo v kratkem izpljunili. Točno tako, kot se je to zgodilo z Zoranom Jankovičem, Gregorjem Virantom in Alenko Bratušek. Vsi imajo eno skupno lastnost. Vsi imajo na embalaži napisano: “Po uporabi zavrzi.”

Ta prispevek je na začetku naslovljen na Mira Cerarja osebno, ker je očitno on edini, ki ne ve, da je pripravljen za na ‘odpad’. Razen njega ve to celo vsak politični analfabet. Če bi se predsednik vlade tega zavedal, bi začel v teh zadnjih mesecih delati v korist državljanov in naše države Slovenije. Nima kaj izgubiti, lahko pa se vsaj malo odkupi za vse, kar je slabega storil ali dovolil.

Volitve v Državni zbor bodo letos jeseni
Za to trditev obstaja kar nekaj dokazov. Čeprav večina meni, da bo ta koalicija z lahkoto zdržala do rednih volitev, ki naj bi bile maja prihodnje leto, je to daleč od verjetnega. Zakaj?

      • Miro Cerar je tako politično in retorično nespreten, da mu niti najboljši in zelo dragi piar svetovalci ne morejo pomagati. Njegova karizmatičnost je na nivoju amaterskega igralca v vaškem gledališču, ki so mu dali stransko vlogo zgolj zato, ker si jo je močno želel.
      • Miro Cerar in njegova SMC so popolnoma brez vsebine, idej in hrbtenice. So zgolj zvesti izvajalci navodil stricev iz ozadja. Gre za stranko brez programa in brez politične identitete. V resnici je to interesno združenje, in ne politična stranka.
      • Cerarjeva nesposobnost reševanja najbolj banalnih problemov in njegova popolna nekompetentnost za delovanje izven področja pravnega pisunstva ogroža celotno levico, ki lahko do rednih volitev utrpi nepopravljivo škodo.
      • V diplomatskih krogih se resno govori, da bo odločitev arbitražnega sodišča znana že letos aprila. Kakršnakoli bo, bo za levico neugodna. Če bo za Slovenijo ugodna in nam bo priznala dostop do mednarodnih voda, je Hrvati ne bodo priznali. Postavilo se bo vprašanje, kako uveljaviti to odločitev v praksi. Paktiranje z Rusijo nam tu gotovo ne bo koristilo. Ravno nasprotno. Zmedenost naše zunanje politike, odmik od ZDA, NATA in Višegrajske skupine nas je postavil med tretjerazredne s popolnoma zanemarljivim vplivom na velike sile. Nesposobnost predsednika vlade, nekompetentnost zunanjega ministra Erjavca in politični razkol znotraj vladne koalicije in celo znotraj SMC pa so zagotovilo, da dlje od protestnih diplomatskih not Zagrebu ne bomo prišli.
      • Če pa bo odločitev arbitražnega sodišča neugodna za nas in nam ne bo določila dostopa do mednarodnih voda, pa bo Slovenska vladajoča politika v še večjih težavah. Državni zbor je namreč februarja 2013 soglasno sprejel sklep, ki se glasi: “Republika Slovenija izjavlja, da je naloga arbitražnega sodišča določiti ozemeljski stik teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem, torej ohranitev pravice Slovenije do stika z odprtim morjem, ki ga je imela na dan osamosvojitve 25. junija 1991. Republika Slovenija bo kakršnokoli odločitev arbitražnega sodišča, ki ne bo zagotovila ozemeljskega stika teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem, v skladu s točko b prvega odstavka tretjega člena in točko b četrtega člena arbitražnega sporazuma, ki zagotavlja uresničitev vitalnega interesa Slovenije, štela kot odločitev ultra vires, to pomeni v nasprotju z mandatom arbitražnega sodišča.” Ta sklep jasno nalaga vladi, da v primeru, če ne dobimo dostopa do mednarodnih voda, odločitev arbitraže ne prizna. Sedaj si poskušajte predstavljati Mira Cerarja, ki bo takšno odločitev zagovarjal in izpeljal. Z vso dobro voljo in domišljijo je to nemogoče. Operativnost in odločnost Mira Cerarja se preprosto neha pri dveh ali treh propagandnih izjavah, ki praviloma nimajo nič skupnega z dejanskim stanjem.
      • Če držijo informacije, da prihaja nov, še večji migrantski val, bo to še en pomemben motiv za predčasne volitve. Miro Cerar bo moral, kljub temu da je nedavno še zagovarjal odprte meje in “refugees welcome”, meje zapreti. To je pa resen problem, ki mu ni kos. Zato bo raje pobegnil v varne, odlično plačane profesorske vode. Saj je vendar vzgojen in prepričan levičar, levičarji pa probleme rešujejo tako, da od njih bežijo.
      • V prihodnjih mesecih bo prišlo do izvolitve štirih ustavnih sodnikov. Ne glede na relativno zaznaven upor Boruta Pahorja bodo v najboljšem primeru izvoljeni štirje levičarji, ki bodo stroko zlahka povozili z ideologijo. S tem si bodo strici zagotovili stabilno večino na Ustavnem sodišču in bo morebitna zmaga Janeza Janše na volitvah onemogočena. US bo namreč preprečilo vsakršno resno spremembo, ki bi lahko ogrozila pozicije komunistov in njihovih naslednikov v gospodarstvu in v pravosodju. Ko bo ta projekt zaključen, bo Cerarjevo in SMC-jevo poslanstvo končano.
      • Gospodarski in finančni kazalci v resnici niso tako dobri, kot jih prikazujejo. Razmere v zdravstvu in sociali so katastrofalne in se jih ne da več prikrivati. Pravosodje je razkrinkano in Cerarjeve floskule o morali ter vladavini prava so večini postale smešne in celo žaljive. Dejansko stanje v državi je slabo in gre na slabše. Mediji ne morejo več prikrivati stvari. Prav tako ne morejo več prikrivati nesposobnosti Mira Cerarja in vseh njegovih ministrov. Samo vprašanje časa je, kdaj bo Karel Erjavec prešel v ofenzivo in začel zahtevati več denarja za upokojence. Socialni demokrati pa so ‘de facto’ v opoziciji že nekaj časa.

      Več kot očitno je, da predčasne volitve bodo. To so nam potrdili tudi viri iz političnega ozadja. Prepreči jih lahko zgolj zamenjava Cerarja in njegove vlade s tako imenovano tehnično vlado. Takšne ideje se sicer pojavljajo pogosto, nikoli pa še niso bile realizirane.

    Miro Cerar novega leta 2018 ne bo dočakal kot predsednik vlade. Škoda je le, da bo to dojel mnogo prepozno. Žal je ujetnik svojih piarovcev in lastne narcisoidnosti. Svetovalci pišejo in objavljajo v režimskih medijih hvalospeve o njegovem delu. ‘Ubogi’ Miro naslednji dan sliši in prebere te pohvale in jim verjame. Reče le: “Sem pa res dober.”

    Slovenija pa počasi in zanesljivo drsi v brezizhodnost. Vsak mesec kasneje kot bodo volitve, težje bo popraviti škodo, ki so jo povzročili aparatčiki. Žal se bodo, ne glede na katastrofalno zapuščino, vrnili na udobna in dobro plačana delovna mesta v javni upravi. Vprašamo se lahko le, ali slovenskim volivkam in volivcem ta politična ‘Sodoma’ ustreza ali pa je res ne opazijo.

    Boris Tomašič