Včerajšnja slavnostna seja odbora za evropske zadeve je postregla s pomenljivimi razmisleki. Govori častnih govornikov, Franca Breznika, prof. dr. Verice Trstenjak, prof. dr. Ernesta Petriča in Janeza Janše so poudarili pomen Evropske unije za Slovenijo. Slišati pa je bilo tudi kritike na račun slovenske zunanje politike.
Uvodni nagovor je pripadel predsedniku odbora za evropske zadeve in kandidatu za evropskega poslanca Francu Brezniku, ki je ponovno poudaril, da Evropska unija za Slovenijo ni predstavljala zgolj ekonomske priložnosti, temveč vrnitev v družino narodov, “ki jo zavezujejo vrednote spoštovanja človekovih pravic, temeljne politične svoboščine, pluralizem in demokracija. Vse tisto, kar nam je bilo v totalitarni Jugoslaviji odvzeto, ali tudi kršeno.”
Breznik je prepričan, da mora začeti Evropska unija delovati bolj strateško in dolgoročno ter usmerjeno v uresničevanje cilja, ki so si ga zadali vizionarji Evropske unije. “To je Evropa, svobodna, cela in v miru sama s seboj, predvsem pa s svojo soseščino. Temu morajo slediti skupni cilji realnega zelenega prehoda in digitalnega prehoda v skupnost, ki bo varovala svoje zunanje meje predvsem pa tudi svojo prehransko samooskrbo,” je povedal.
“Kot predsednik odbora za zadeve Evropske unije ugotavljam, da smo Slovenci kljub nekaj neizkoriščenim priložnostim razumeli, da kot domovino naših domovin, ki krepi naše nacionalne entitete, naše znanje in tudi naš jezik v njej. Vstop v polnopravno članstvo nam je pomagal, da smo se na političnem zemljevidu uveljavili kot kredibilna partnerica in premalo se zavedamo, da nismo zgolj slovenski, temveč tudi evropski državljani. Najboljši način za napovedovanje prihodnosti evropske unije je njeno aktivno soustvarjanje,” pove Breznik.
Verica Trstenjak: Slovenija ni več študentka
Naslednja je spregovorila prof. dr. Verica Trstenjak nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu in sodnica na Splošnem sodišču Evropske unije. V svojem nagovoru je spomnila na unikatno naravo Evropske unije: “To je EU, pusti nam, da smo ponosni Slovenci, a hkrati Evropejci. Pusti nam našo individualnost. Pusti nam slovenski jezik, pa tudi slovensko potico. Pusti nam ohranjati različnost enotnosti.”
Opozorila pa je tudi na nekatere primanjkljaje slovenskih predstavnikov v Bruslju, ki niso bili uspešni pri zavarovanju slovenskih interesov. Krivdo za to je pripisala njim in ne Evropski uniji.
“Nam je odvzela tudi Tokaj, Teran, ali omogočila, da je kraški pršut iz mesa madžarskih prašičev? Vse to smo se sami pogajali, oz. spregledali naše sosede, ki so nas morebiti prehiteli in če smo se slabo pogajali, smo sami zakrivili to situacijo. Kaj smo dobili? Le zaščiteno slovensko potico, višje plače,” se je vprašala.
Kot je pojasnila v nadaljevanju, smo dobili veliko več. “To kar združuje EU, so človekove pravice. Demokracija, pravna država, pravičnost, solidarnost, pluralizem.”
Slovenija pa po njenem mnenju zmore veliko več. “Sami lahko naredimo veliko. Lahko povečamo produktivnost, povečamo dodano vrednost, določimo spodbudno davčno okolje. Plač nam ne določa EU, ampak sami, z delom, s konkurenčnostjo.”
Evropsko unijo še danes vidi kot nujno zvezo držav in narodov, še posebej v času, ko na mejah le te divja vojna. “Včasih sem poudarjala, EU imejmo v glavi, Slovenijo v srcu. Danes bi dejala, imejmo v srcu tudi Evropsko unijo, a Slovenijo, kot domovino,” zaključi.
Ernest Petrič: Je Slovenija še najboljša učenka?
Pred govorniški oder Državnega zbora je nato stopil prof. dr. Ernest Petrič, nekdanji politik, ambasador, ustavni sodnik in aktivni profesor. Uvodoma je spomnil na zgodovinski razvoj slovenskega naroda, od njegovega vstopa v zahodno civilizacijo, ki je v literarnem jeziku opisana v Krstu pri Savici. “Slovenija je s sprejemom v Evropsko unijo, zvezo Nato in pred tem v Združene narode zaključila dolgo potovanje, ki se je začelo pred kakšnih 1500 leti,” je povedal ter dodal, da je Slovenija z vstopom v evropske skupnosti, zvezo Nato uresničila bistveni nacionalni interes. Poudaril je, da je Nato zagotovilo naše varnosti.
“EU, Nato, Združeni narodi, to je tisto, kar nas je naredilo državo v pravnem, polnem pomenu te besede. Na to smo lahko ponosni. Lahko smo vsi ponosni, da živimo v času, ko je naš narod to dosegel,” je povedal Petrič.
Trdi, da trenutno ne pozna boljše od zahodne civilizacije, saj nobena druga ne nudi toliko svobode, socialne pravičnosti, človekovih pravic, materialnega blagostanja, toliko možnosti, da človek uresniči samega sebe. “V naših rokah je tudi to, da prispevamo, da je ta civilizacija obstala, se ohranila, se razvijala še naprej, za dobrobit naših ljudi,” opozori.
Spomnil je, da je bila Slovenija še pred vstopom v EU “najboljša kandidatka”. Bili smo namreč najbolj razviti, prav tako pa smo se osamosvojili po pravni poti, po poti plebiscita in s konceptom ustave. Slovenija je bila prav tako pripravljena na sodelovanje in številne kompromise. Pripravljena je bila popeljati svoje gospodarstvo iz jugoslovanskih v svetovne okvirje.
V zaključku se je vprašal, ali smo še tako uspešna učenka? “Zakaj nismo še bolj uspešni, kot smo? Moj prvi vtis je, da nam manjka znanja. Včasih ne znamo voditi države,” je bil oster. “Nimamo dovolj ljudi, ki so sposobni voditi razne podsisteme, voditi državo, našo Republiko Slovenijo. Še tiste, ki jih imamo, jih včasih zaviramo in se zelo prestrašijo. Ne znamo negovati kulture znanja, kulture sposobnosti. To je eden od razlogov, da nam gre slabše, kot bi nam šlo.”
Slovenija ima po njegovem mnenju tudi problem v razumevanju demokracije. “Nas nekako različnost moti. Različnost bi morali razumeti kot možnost, da soočimo ideje, se pogovarjamo, dogovorimo, polemiziramo, nazadnje najdemo v soočenju argumentov najboljše rešitve. Za majhen narod je to še posebej pomembno.”
Kritika politike izključevanja
To pa bo v prihodnjih letih še toliko bolj pomembno. Pred nami so turbulentni časi, ki jih narekuje vzpon Kitajske v svetovno silo in še posebej v tem primeru bi bilo politična zrelost izrednega pomena. “Naša usoda je v naših rokah. To pa zahteva skupno odgovornost za našo državo. Takrat utegne biti to ključnega pomena.”
Ob zaključku je izpostavil svoje nasprotovanje politiki izključevanja. “To za moderno državo, na civilizacijski ravni Republike Slovenije, ni primerno.”
Janez Janša: Evropska unija se mora osredotočiti na ključne stvari
Kot zadnji je spregovoril večkratni predsednik vlade in predsednik SDS Janez Janša. Spomnil je na čas nastanka Evropske unije. “To je bila odločitev, ki je generacijam Evropejcev, v desetletjih, ki so sledila, prinesel veliko dobrega. Mir, blaginjo, na kar smo tisti, ki še v EU nismo bili, gledali z veliko zavistjo in velikim poželenjem.”
Tedaj so bile predstave o Evropski uniji zelo idealizirane. To smo si v Sloveniji predstavljali kot okolje, kjer je že vse urejeno. Družbo narodov, v katero stopiš, sprejmeš EU standarde in nato vse teče “samo od sebe”. To gledišče je vztrajalo dolgo časa, a se je začelo krhati z zavrnitvijo pogodbe za ustavo EU. Spomnimo, ta je bila zavrnjena na referendumih v nekaterih velikih državah EU. “Nismo verjeli, da je to sploh možno, saj smo videli pred sabo samo zgolj idealno sliko,” se je spominjal. Spomnil je tudi na čas, ko je Slovenija prvič predsedovala Svetu EU in Evropskemu svetu – to je bilo še čas t.i. “zlate dobe”, ko so številni mislili, da bo EU, s svojo gospodarsko in demografsko močjo odločilno vplivala na svetovne standarde.
Nato je prišlo obdobje kriz. Politična kriza je bila premoščena s sprejetjem Lizbonske pogodbe. Politični krizi je sledila gospodarska in finančna, nato pandemija virusa Covid-19, tej pa ruska agresija na Ukrajino, ki je prinesla vojno pred duri Evropske unije. “Te krize so si sledile ena drugi. Zelo malo je bilo mirne plovbe po letu 2008, 2009. Doživeli smo strateški udarec z odhodom Velike Britanije iz EU. Do takrat se je EU samo širila, potem pa se je skrčila za eno zelo veliko državo. Z jedrsko silo, stalno članico VS,” je opozoril.
Izpostavil pa je tudi uspehe EU. Med drugim skupno obvladovanje virusa Covid-19. Tudi Slovenija je tisti čas dobro izkoristila.
Čas samoizpraševanja
Ob 20. obletnici vstopa Slovenija v Evropsko unijo pa mora priti tudi do prepotrebnega samoizpraševanja. “Bilo je veliko izzivov. Ko po širitvi v Sloveniji ocenjujemo ta čas, lahko gledamo na ta čas kot na kozarec, ki na pol poln, ali na pol prazen,” je razmišljal.
“Slovenija je v 20 letih dohitela nekatere države, ki so že prej stopile v EU. Ta čas niso najbolje izkoristile, ali pa so se razvijale počasneje od nas. Tukaj vidimo, da so nekateri naši potenciali bili izkoriščeni. Potem pa vidimo tudi, da države, ki so vstopile v EU hkrati z nami, ki so bile po kupni moči na prebivalci daleč za nami, zdaj pa so nekje tukaj, kjer je Slovenija, ali pa celo pred nami. To pomeni, da so bile možnosti večje, kot smo jih bili sposobni izkoristiti. Po 20. letih nas čaka samoizpraševanje, zakaj te možnosti nismo izkoristili in zakaj Slovenija v tem času ni bila sposobna dihati z obema kriloma pljuč,” je povedal Janša.
EU nihče več ne idealizira
Članice Evropske unije te več ne idealizirajo. Kot pojasni, je to posledica realnosti, da so “nove članice”, tiste, ki so v EU stopile pred 20. leti, bolj pripravljene nositi odgovornost za razvoj celotne EU. “Dejstvo je, da ima Slovenija, kot ne-največja članica EU, mnoge pristojnosti, kot jih imajo tudi največje članice. Mora biti pripravljena v skladu s tem prevzemati odgovornosti.”
Teh odgovornosti nima “samo zase, temveč tudi za to, kako lahko s skupnimi močmi iz EU gradimo nekaj, kar je bila osnovna zamisel ustanovnih očetov EU. Prostor miru in blaginje, ki bo Evropejce varoval pred zunanjo nevarnostjo in bo hkrati omogočal, da razvijajo svoje potenciale kot posamezniki in kot suvereni narodi”. Opozarja namreč, da bodo v prihodnjih petih letih pred EU veliki izzivi, morda celo večji kot v času, ko je bila EU ustanovljena.
Slovenija mora prevzeti odgovornost
Glede Slovenije je povedal naslednje: “Pred nami je čas, ko je potrebno opustiti vse idealne predstave o tem, kako bodo drugi poskrbeli zate. Prevzeti odgovornost, ki ga prinaša članstvo v velikih mednarodnih organizacijah in tudi EU, ki je unikaten projekt. V nekem smislu božji čudež, kjer veliko število držav, ob zelo različnih stališčih, na koncu običajno doseže dogovor in kompromis. Ampak tukaj morajo vse članice dodajati dodano vrednost in nositi svoj del odgovornosti. Slovence čaka samoizpraševanje, kako naslednjih 20 let v zunanjem okolju, ki je najbolj ugodno za naš narod, kot je bilo kadarkoli doslej v zgodovini, bolje izkoristiti.”
Ž. K.