Dolgotrajna razprava v državnem zboru, na mizi pa vladni predlog zakona o mednarodni zaščiti. Medtem ko se Združena levica boji za migrante in poudarja, da želi vlada preveč zaostriti azilno politiko, se drugi del opozicije nagiba k še strožjim rešitvam. “Zakaj slovenski državljan po 40 letih dobi 443 evrov pokojnine, prosilec za azil pa 833 evrov?” se je med drugim vprašal poslanec SDS Vinko Gorenak.
Odbor DZ za notranje zadeve je po okoli šestih urah obravnave potrdil besedilo predloga zakona o mednarodni zaščiti. K besedilu so na predlog koalicijskih poslanskih skupin sprejeli več dopolnil odbora, med drugim so podaljšali rok za pritožbo za neuspešne prosilce v pospešenem postopku. Zavrnili pa so številne predloge dopolnil iz opozicije.
Sporna žepnina in varnost
Kot je na seji odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pojasnil Jernej Vrtovec (NSi), se spomladi obeta še bolj množičen migrantski val, kot je bil jesenski. Glede na dogajanje v drugih evropskih državah lahko po njegovih besedah pričakujemo, da bo Slovenija postala vse bolj ciljna država migrantov. Zaostritev azilne zakonodaje pa je potrebna tudi, da ne bo prihajalo do napetosti med slovenskimi državljani in migranti, je pojasnil Vrtovec.
Vinko Gorenak iz SDS je dejal, da predlagani zakon sicer res vodi v ožanje pravic, a je ob tem tudi vprašal, katera evropska država v zadnjem času ni zožala pravic. Poudaril je tudi, da begunci potrebujejo pomoč, toda begunec je po njegovih besedah tista oseba, ki beži in odide v prvo varno državo, od tam naprej pa je ilegalni migrant.
.@drVinkoGorenak Koliko beguncev smo imeli od lanskega oktobra? Nič, vsi so bili ilegalni migranti. #sejaDT
— SDS (@strankaSDS) February 11, 2016
Po Gorenakovih besedah je sporna tudi žepnina, ki jo država daje beguncem ob tem, ko jim nudi stanovanje, hrano in vso drugo oskrbo. Po drugi strani pa mnogi slovenski državljani vse te oskrbe nimajo, je opozoril. “Zakaj slovenski državljan po 40 letih dobi 443 evrov pokojnine, prosilec za azil pa 833 evrov?” je vprašal Gorenak.
Tudi njegova poslanska kolegica Eva Irgl je poudarila, da je vsaka država najprej dolžna zagotoviti varnost svojih državljanov. “Zaradi migrantske krize je ogrožen obstoj Evropske unije z vidika varnosti in ohranjanja vrednot,” je poudarila.
Zakon pravi: Če imajo svoja sredstva, sami krijejo stroške
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga je v odgovoru na nekatere predloge dopolnil k zakonu iz opozicijskih vrst, ki bi azilno politiko še zaostrili, pojasnil, da je predlagana določitev kvote, po kateri bi se status mednarodne zaščite v Sloveniji priznal skupno največ 5000 osebam, v nasprotju s pravico do prošnje za mednarodno zaščito. Pojasnil je tudi, da mora biti prošnja za azil vložena v najkrajšem možnem času, omejitev, da bi morala biti vložena v 5 dneh od vstopa v državo, pa po njegovem mnenju ni primerna, saj lahko oseba v Sloveniji zakonito biva z vizumom 90 dni, po njegovem preteku pa zaprosi za azil.
Glede predloga, da bi država prosilcem ob vložitvi prošnje odvzela premoženje, ki presega vrednost 750 evrov, je Špenga pojasnil, da je v zakonu že zdaj opredeljeno, da prosilci, ki imajo lastna sredstva za preživljanje ali jim je preživljanje zagotovljeno kako drugače, sami krijejo stroške ali sorazmeren delež stroškov materialne oskrbe. V zvezi z nasprotovanjem dela opozicije širitvi kroga oseb, ki se po predlogu zakona štejejo kot družinski člani prosilca za mednarodno zaščito, pa je Špenga dejal, da so takšno razširitev razumevanja družine sprejeli že v Zakonu o tujcih, in sicer zaradi primera somalijske deklice, zato so jo morali zdaj upoštevati tudi v Zakonu o mednarodni zaščiti.
B. O., STA