Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je objavila zaključne ugotovitve o konkretnem primeru nadzora nad premoženjskim stanjem zavezanca Zorana Jankovića. Med drugim je ugotovila za kar 208 tisoč evrov transakcij z izrazitimi korupcijskimi tveganji.
Komisija za preprečevanje korupcije je v nadzoru premoženjskega stanja med drugim ugotovila, da je Zoran Janković od nastopa županske funkcije večkrat kršil zakon o preprečevanju korupcije, prav tako ni pravočasno sporočal podatkov o svojem premoženjskem stanju.
Ob tem spomnimo, da se je pred dobrim letom dni v nerodni situaciji zaradi KPK znašel tudi premier Miro Cerar. Po tem, ko je 1. avgusta lani postal poslanec, bi namreč po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije moral komisiji v 30 dneh prijaviti svoje premoženjsko stanje. Rok za to se je iztekel 1. septembra, Cerar pa do tedaj svojega premoženja ni prijavil, kar je javnosti takrat sporočil predsednik KPK Boris Štefanec. Po javni objavi je nato Cerar izpolnil svojo obveznost, kakšne so bile posledice zamude, pa ni znano.
V dokumentu, ki ga je objavila KPK, Zoran Jankovič ni prijavil ali ni prijavil v zakonskem roku naslednjega premoženja oziroma sprememb premoženjskega stanja:
- v zakonskem roku ni prijavil lastništva dela nepremičnin, ki jih je imel v lasti že leta 2006 in bi jih
zato moral komisiji prijaviti že s prvim obrazcem za poročanje, ki ga je oddal leta 2006 – te nepremičnine je zavezanec prijavil šele v predvolilnem obdobju leta 2011; - v zakonskem roku ni prijavil lastništva vrednostnih papirjev, in sicer delnic Luke Koper, ki bi jih
moral prijaviti najpozneje v 30 dneh po prejemu dohodninske odločbe za leto 2007 – te vrednostne papirje je zavezanec prijavil šele v predvolilnem obdobju leta 2011; - ni prijavil lastništva in poslovanja z vrednostnimi papirji Krke v obdobju od leta 2007 do leta 2009,
katerih vrednosti so presegale mejno vrednost za poročanje o spremembah premoženjskega stanja; - ni prijavil razpolaganja z gotovino, položeno na transakcijski račun pri bankah, v višini 29.500 evrov v letu 2007, kar je bil zavezanec komisiji dolžan sporočiti najpozneje v 30 dneh po prejemu dohodninske odločbe za leto 2007.
Janković po podatkih KPK prav tako ni prijavil razpolaganja z denarnimi sredstvi, ki po ugotovitvah komisije izhajajo iz nakazil različnih pravnih oseb kot poplačilo dolga:
– v letu 2007 ni poročal sprememb denarnih sredstev v višini okoli 167.000 evrov za preteklo
koledarsko leto (preračunano iz SIT);
– v letu 2008 ni poročal sprememb denarnih sredstev v višini okoli 631.000 evrov za preteklo
koledarsko leto;
– v letu 2009 ni poročal sprememb denarnih sredstev v višini okoli 304.000 evrov za preteklo
koledarsko leto;
– v letu 2010 ni poročal sprememb denarnih sredstev v višini okoli 361.000 evrov za preteklo
koledarsko leto;
– v letu 2011 ni poročal sprememb denarnih sredstev v višini okoli 273.000 evrov za preteklo
koledarsko leto.
Postopek je komisija z vidika svojih pristojnosti v omenjeni zadevi izvedla tako, da je delovala v skladu z določili Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter ob upoštevanju sodbe Vrhovnega sodišča RS z dne 29. maja 2015 glede zaključnega poročila o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank.
Osnutek ugotovitev je bil zavezancu v izjasnitev poslan 18. septembra 2015. Po pregledu izjasnitev zavezanca je komisija postopek 26. novembra 2015 zaključila. Ugotovitve je senat na včerajšnji seji sprejel soglasno, so med drugim sporočili s komisije.
Podrobnosti o zadevi bo ob 12. uri na sedežu KPK predstavil predsednik komisije Boris Štefanec.
Barbara Oprčkal