Javnomnenjska raziskava: Janševa SDS ostaja na vrhu, SMC šele na 5. mestu. Več kot polovica državljanov Cerarjevi vladi ne zaupa

(Foto: STA)

Če bi bile volitve letos, bi prepričljivo slavila Janševa SDS, ki je edina stranka, ki svojo podporo nenehno ohranja na visoki ravni, sledita Židanova SD in stranka Levica, medtem ko je vladajoča Cerarjeva SMC padla na 5. mesto. Prepričljiva večina je z vladno koalicijo, SMC, DeSUS in SD, ter njihovim delom nezadovoljna.

“Vlada ima očitno najvišjo podporo v poletnih mesecih, ko je najmanj aktivna, na splošno pa jo podpira samo še okrog tretjina volivcev,” ocenjuje dr. Matej Lahovnik in ob tem dodaja: “Veliko volivk in volivcev je še neopredeljenih, zato bo kot običajno najbolj pomembno, kaj se bo dogajalo spomladi, v zadnjih mesecih pred volitvami, in kdo bo znal nagovoriti ter aktivirati še neopredeljene in pasivne volivce, da bodo prišli na volitve.”

Pregled demografskih podatkov javnomnenjske raziskave
Povprečna starost anketirancev je 50,4 leta, anketiranci so z območja celotne Slovenije – največ, dobra četrtina vprašanih iz osrednjeslovenske regije. Največ anketirancev, in sicer 39,5 %, je iz najstarejše starostne skupine (55 let ali več), iz srednje starostne skupine (35–54 let) jih je 36 % in 24,5 % iz najmlajše starostne skupine (18–34 let). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (32,6 %), sledijo tisti z zaključeno ali nezaključeno osnovno šolo (23,6 %), 22,2 % anketirancev ima poklicno šolo, 21,6 % pa ima dokončano višjo, visoko šolo ali več.

Anketa je bila izvedena v obdobju od 11. septembra do 13. septembra 2017, na vzorcu 700 anketirancev (od tega  50 % žensk), in jo je izvajalo podjetje za tržne in javnomnenjske raziskave Parsifal SC. Šlo je za telefonsko anketo, okvir vzorčenja pa zajema telefonski imenik (80 % mobilno omrežje in 20 % stacionarno omrežje). Anketa je merila podporo aktualni Vladi RS in razmerje moči med političnimi strankami.

(Vir: Parsifal SC)

Večina nad delom Cerarjeve vlade razočarana
Za večino Slovenk in Slovencev (58,9 %) vlada Mira Cerarja ni upravičila pričakovanj in so z aktualno oblastjo nezadovoljni, 36,4 % volivcev vlado podpira, medtem ko 4,7 % volivcev ostaja neodločenih.

Nad koalicijo SMC–DeSUS–SD so najbolj razočarani v srednji starostni skupini (35–54 let), s 65,1 %, medtem ko ima vlada največjo podporo v najstarejši starostni skupini (55 let in več), z 42,5 %. Glede na izobrazbo je nezadovoljstvo z vlado najvišje pri tistih z osnovo ali nižjo izobrazbo (61,2 %), medtem ko so vladi najbolj naklonjeni tisti z višjo, visoko ali večjo izobrazbo (40 %).

(Vir: Parsifal SC)

Podpora koaliciji SMC–DeSUS–SD padla
Podpora Cerarjevi vladi se je v zadnjem mesecu zmanjšala za 1,6 odstotne točke (avgust 38 %; september 36,4 %), hkrati pa nezadovoljstvo z delom vlade ostaja krepko čez polovico (58,9 %). Graf nihanja podpore kaže na relativno nizko podporo Vladi RS in se praviloma giblje med četrtino in tretjino.

Foto: STA. Dr. Matej Lahovnik, nekdanji gospodarski minister v času Pahorjeve vlade.

Dr. Matej Lahovnik: “Vlada ima očitno najvišjo podporo v poletnih mesecih, ko je najmanj aktivna, na splošno pa jo podpira samo še okrog tretjina volivcev. Nizka podpora vladi Mira Cerarja glede na neučinkovitost vlade ni presenečenje, saj se ji precej zapleta pri vseh njenih ključnih projektih, kot so drugi tir, Magna in zdravstvena reforma. Kljub skrb vzbujajočemu stanju na področju zdravstva, in čeprav je to za ljudi ključna tema, vlada v treh letih mandata ni pripravila nobene reforme zdravstvenega sistema. Namesto o znižanju obstoječih dajatev vladni ministri razmišljajo o uvajanju novih. Velika večina državljanov sicer meni, da vlada ne dela dobro in da je neučinkovita, ampak pravo vprašanje je, kolikšen delež teh bo dejansko šel na volitve ter glasoval za spremembe oziroma ali bo tiha večina spregovorila tudi na volitvah ali pa bo ostala doma in s tem omogočila tej ali podobni koaliciji še en mandat.”

Opomba: Od tu dalje z L označujemo stranko Združena levica Luke Meseca, z ZL pa Združeno levico – Demokratično stranko dela Francija Žnidaršiča. (Vir: Parsifal SC)

SDS ostaja na vrhu, SMC šele na 5. mestu
Če bi bile letos predčasne volitve, bi največ Slovenk in Slovencev volilo SDS (14,3 %), sledita SD (11,8 %) in L (8,5 %), medtem ko se je na 4. mesto prebila stranka DeSUS (7,1 %). Vladajoča Cerarjeva SMC pa je padla na 5. mesto in jo podpira le še 6,9 %. Velik del vprašanih je neopredeljenih, izmed teh jih največ ne bi volilo nobene izmed naštetih strank (18,2 %), 12,3 % vprašanih je neodločenih, medtem ko na volitve zagotovo ne bi odšlo 2,6 %. Morebitno novo stranko oz. stranko, ki v anketi ni navedena, bi volilo 0,4 % vprašanih.

Dr. Matej Lahovnik: “SMC počasi, a zanesljivo izgublja primat ne le med vsemi strankami, ampak tudi na levici. Če se bo trend padanja podpore SMC še nadaljeval, ni izključeno, da bo na pomlad nekaj njihovih lastovk oziroma poslancev poskušalo prestopiti v tisto stranko na levici, ki ji bo kazalo bolje. Glede na javnomnenjsko anketo namreč velika večina njihovih poslancev nima nobenih možnosti, da bi bili ponovno izvoljeni.”

Na podlagi izobrazbe ima vodilna SDS najvišjo podporo med tistimi s poklicno izobrazbo (20,3 %), drugouvrščeno SD najbolj podirajo tisti s srednjo izobrazbo (17,7 %), medtem ko ima tretja stranka, Levica, največjo podporo med tistimi z višjo, visoko ali večjo izobrazbo (14,8 %). Četrtouvrščeno stranko DeSUS najbolj podpirajo tisti z osnovno ali nižjo izobrazbo (18,2 %), medtem ko vladajočo SMC, ki zaseda 5. mesto, tisti s poklicno izobrazbo (11,8 %).

Janševa SDS ima najvišjo podporo v najstarejši starostni skupini (55 let in več), s 16,5 %, drugouvrščeno Židanovo SD najbolj podpirajo v najmlajši starostni skupini (12,4 %), enako velja za Meščevo L (22,5 %). Erjavčev DeSUS ima pričakovano najvišjo podporo v najstarejši starostni skupini (55 let in več), s 16,9 %, vladajoča Cerarjeva SMC pa v srednji starostni skupini (35–54 let), z 8 %.

(Vir: Parsifal SC)

1. SDS, 2. SD, 3. L
Med opredeljenimi je razmerje moči naslednje: prva je Slovenska demokratska stranka – SDS (21,5 %), drugi so Socialni demokrati – SD (17,8 %), na tretje mesto pa se je povzpela Meščeva Levica (12,8 %). Od obstoječih parlamentarnih strank bi se v hram demokracije ponovno uvrstil Erjavčev DeSUS (10,7 %), Cerarjeva Stranka modernega centra – SMC (10,4 %), ki je padla na 5. mesto, in Nova Slovenija – krščanski demokrati – NSi (9,4 %). V hram demokracije bi se vrnila Zidanškova Slovenska ljudska stranka – SLS (5,9 %), medtem ko bi pod parlamentarnim pragom za las ostala Jelinčičeva Slovenska nacionalna stranka – SNS (3,8 %).

Pred vrati Državnega zbora RS bi ostale Združena levica – Demokratična stranka dela (2,8 %), Primčev Glas za otroke in družine – GOD (2,6 %), Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov (1,2 %), Kanglerjeva Nova ljudska stranka Slovenije – NLS (0,7 %) in liberalna stranka Prstan (0,2 %).

Dr. Matej Lahovnik: “Med strankami je največja opozicijska SDS že nekaj časa v vodstvu in kaže, da bo tudi najverjetnejša relativna zmagovalka volitev. Vprašanje je, ali bo lahko sestavila koalicijo. Tri stranke sedanje Cerarjeve koalicije bi imele namreč skupaj z Levico dovolj glasov za levo koalicijo, razen če bi se odločile namesto Levice v koalicijo privabiti NSi. Za zanesljivo oblikovanje koalicije je za SDS pomembno, da v parlament prideta vsaj še dve desni stranki in SNS. Povezovanje manjših desnosredinskih strank v predvolilno koalicijo bi bilo smiselno, ker tudi glede na rezultate te javnomnenjske raziskave dvomim, da bi lahko vse prišle v parlament, če bodo kandidirale samostojno. Poleg SDS, ki bo prej ali slej dobila daleč največ glasov na desni sredini, je očitno prostora v parlamentu še največ za dve desnosredinski stranki. Raziskava sicer kaže, da imata tako SLS kot tudi SNS realne možnosti za vstop v parlament. Predsednika obeh strank, Zidanšek in Jelinčič, sta sicer trenutno precej neaktivna, zato imata še precej rezerve, če bosta aktivirala strankarsko mrežo. Glas za otroke in družine je vsaj za zdaj še pod parlamentarnim pragom in se bodo očitno za vstop v parlament morali močno potruditi. Zdi se, da bo prav odgovor na vprašanje, katere male leve in desne stranke bodo prišle v parlament, katere pa bodo ostale tik pod parlamentarnim pragom, tudi ključen pri tem, ali bo naslednja koalicija kontinuiteta ali diskontinuiteta obstoječe oziroma ali bo prišlo do spremembe pri upravljanju države ali ne. Stranka, ki bo dosegla parlamentarni prag, bo odločilen jeziček na tehtnici, kakšna bo koalicija, tista, ki bo ostala tik pod pragom, pa ne bo imela nobene teže. Veliko volivk in volivcev je še neopredeljenih, zato bo kot običajno najbolj pomembno, kaj se bo dogajalo spomladi, v zadnjih mesecih pred volitvami, in kdo bo znal nagovoriti in aktivirati še neopredeljene in pasivne volivce, da bodo prišli na volitve.”

Jure Ferjan