Javnomnenjska raziskava: Podpora Cerarjevi vladi dosegla dno. SD najbolj “priljubljena” v koaliciji, SDS ostaja pri 30 %

Če bi bile volitve letos, bi prepričljivo slavila Janševa SDS, sledita Židanova SD in Cerarjeva SMC, medtem ko podpora vladi kontinuirano pada in znaša zgolj slabo šestino. So se novi obrazi izpeli? Koliko je potenciala za nove stranke? Stranke s programom? Kdo bo imel v rokah škarje in platno po naslednjih parlamentarnih volitvah?

Največja opozicijska stranka SDS svojo podporo ohranja blizu 30 % (marec 29,8 %; april 28,6 %) in je tako z lepo prednostjo pred vsemi zasledovalkami. SD se je ponovno uspela vrniti na 2. mesto in je svojo podporo povečala kar za 6,7 odstotne točke (iz 11,5 % na 18,2 %), medtem ko je SMC padla nazaj na 3. mesto in beleži padec podpore za 1,9 odstotne točke (iz 16,2 % na 14,3 %). Janševa SDS tako pred Židanovo SD vodi za 10,4 odstotne točke, pred Cerarjevo SMC pa kar za 14,3 odstotne točke.

Pregled demografskih podatkov javnomnenjske raziskave
Povprečna starost anketirancev znaša 50,2 leta, anketiranci so z območja celotne Slovenije – največ, dobra petina, vprašanih je iz osrednjeslovenske regije. Največ anketirancev, in sicer 36,9 %, je iz najstarejše starostne skupine (55 let ali več), iz srednje skupine (35–54 let) jih je 35,9 % ter 27,2 % iz najmlajše starostne skupine (18–34 let).  Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (31,8 %), sledijo tisti s poklicno izobrazbo (29,9 %), 22,5 % anketirancev ima končano osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 15,8 % pa ima dokončano višjo, visoko šolo ali več.

Anketa je bila izvedena v obdobju od 10. do 13. aprila 2017, na vzorcu 619 anketirancev (od tega 50,2 % žensk), izvajalo jo je podjetje za tržne in javnomnenjske raziskave Parsifal SC. Šlo je za telefonsko anketo, okvir vzorčenja pa zajema telefonski imenik (70 % mobilno omrežje in 30 % stacionarno omrežje). Anketa je merila podporo aktualni Vladi RS in razmerje moči med strankami.

Vir: Parsifal SC.

Podpora Cerarjevi vladi skokovito pada
Cerarjevo vlado po kadrovskih cunamijih, zasluškarstvu z migrantsko krizo in katastrofalni zdravstveni reformi podpira samo še 15,6 % državljank in državljanov. Za večino anketirancev (40,3 %) vlada Mira Cerarja ni opravičila pričakovanj, večina volivcev (44,1 %) pa ostaja neopredeljenih.

Vladni koaliciji, ki jo sestavljajo stranke SMC, DeSUS in SD, najbolj nasprotujejo v srednji starostni skupini (35–54 let), z 62,3 %, sledijo mladi (18–34 let), kjer nezadovoljstvo z aktualno oblastjo znaša 61,8 %. Cerarjevo vlado najbolj podpirajo tisti z osnovno ali nižjo izobrazbo (44,4 %), medtem ko se odstotek nasprotovanja pri tistih s poklicno, srednjo in višjo izobrazbo giblje okrog 60 %.

Prof. dr. Matej Makarovič: “Podpora vladi je znatno upadla že drugi mesec zapored. Trend padanja podpore je bil sicer doslej značilen tudi za večino dosedanjih slovenskih vlad, vendar tokrat izstopata hitrost padanja v zadnjih dveh mesecih in izrazito nizka stopnja trenutne podpore. Resne težave so dosedanje vlade imele že pri višjih stopnjah podpore, zato bo vsekakor zanimivo opazovati, kako se bo sedanja vlada s tem soočala, če ji podpore ne uspe spet bistveno povečati. Slednje je po dosedanjih izkušnjah malo verjetno.”

Vir: Parsifal SC.

Cerarju iz meseca v mesec zaupa manj Slovenk in Slovencev
Podpora vladi Mira Cerarja se je, v primerjavi s primerljivo anketo, ki smo jo objavili 12. marca 2017, znižala za 8,6 odstotne točke (marca je znašala 24,2 %), medtem ko je v primerjavi z januarjem 2017 (23,2 %) nižja za 7,6 odstotne točke. V primerjavi z decembrom 2016 (37,2 %) pa je danes podpora vladi nižja za 21,6 odstotne točke. Opažamo, da vladni koaliciji SMC, DeSUS in SD podpora v zadnjih treh mesecih oz. od vključno februarja naprej eksponentno pada.

Vir: Parsifal SC.

1. SDS, 2. SD, 3. SMC
Če bi bile predčasne volitve letos, bi največ prebivalcev Slovenije volilo SDS (17,6 %), sledita SD (11,1 %) in SMC (8,8 %). Velik del vprašanih je neopredeljenih, izmed teh jih največ še ne ve (11,1 %), koga bi volilo, medtem ko 21,1 % ne bi volilo nobene stranke, 6,2 % pa jih ne bi niti šlo na volitve. To pomeni, da je potencialnih volivk in volivcev, ki so razočarani nad obstoječimi strankami, iz volitev v volitve več, kar je zanimivo za vse novo nastale oz. nastajajoče stranke z vsebino in programom.

SDS najbolj podpirajo v najstarejši starostni skupini (55 let in več), s 34,2 %, v srednji starostni skupini in med mladimi pa je podpora največji opozicijski stranki zanesljivo preko 20 %. Tako SD (25,4 %) kot vladajoča SMC (17,7 %) sta najbolj prepričali srednjo starostno skupino. Na podlagi izobrazbe sta SDS (35,2 %) in SD (20,4 %) najbolj navdušili tiste s poklicno izobrazbo, medtem ko ima SMC v tej starostni skupini podporo v višini 14,7 %. Je pa SMC nekoliko bolj prepričljiva med tistimi z višjo, visoko ali večjo izobrazbo (20,4 %).

Matej Makarovič (foto: STA)

Prof. dr. Matej Makarovič: “Ob strankarskih preferencah moram tudi tokrat posebej izpostaviti še vedno izrazit delež tistih, ki ne bi volili nobene stranke. Ker je težko presoditi, kam se bodo ti potencialni volivci nazadnje nagnili, je tudi napovedovanje dejanskega volilnega rezultata nehvaležno delo. SDS je po anketah večino časa na prvem mestu, vendar ji je v času volitev samozavest, ki iz tega izhaja, navadno bolj škodila kot koristila. Ne glede na to ji, glede na šibkost ostalih strank, v tem trenutku kaže nesporno najbolje. SMC se glede na te rezultate tudi v kontekstu nizke podpore vladi vse bolj kaže kot projekt za en mandat, zato je malo verjetno, da bo po naslednjih volitvah še imela bistveno vlogo v Sloveniji, hkrati pa se niti SD ne zdi dovolj prepričljiva, da bi nesporno prevzela vodilno vlogo v levo-sredinskem bloku – če drugega ne, jo pri tem verjetno ovira njen radikalizem. Stranka GOD se postopno utrjuje v političnem prostoru in lahko realno računa na vstop v Državni zbor RS z naslednjimi volitvami, ne kaže pa ji ravno, da bi lahko postala vodilna sila desno-sredinskega političnega bloka, pri čemer SDS za zdaj ostaja brez konkurence. V tem bloku ima sicer NSi določene težave, vendar bodo šele prihodnje ankete pokazale, ali gre le za prehodno nihanje ali pa za bolj dolgoročen problem te stranke. Stranka PRSTAN se očitno rojeva za zdaj preveč neopazno, da bi jo klasično vprašanje o volilni preferenci izrecno zaznalo, če ravno ne opozorimo nanjo s posebnim vprašanjem. Vsekakor bo morala biti znatno bolj odmevna, če bo hotela imeti realno vlogo v okviru sredinskega političnega prostora.”

Vir: Parsifal SC.

SDS s skoraj 30 % prepričljivo na vrhu, NSi pod parlamentarnim pragom
Med opredeljenimi je razmerje moči naslednje: zanesljivo in z lepo prednostjo vodi Slovenska demokratska stranka – SDS (28,6 %), drugi so Socialni demokrati – SD (18,2 %), na tretjem mesto pa je padla Stranka modernega centra – SMC (14,3 %). Sledi Združena levica – ZL (8,9 %). Povratka se obetata Jelinčičevi Slovenski nacionalni stranki – SNS (6,5 %) in Zidanškovi Slovenski ljudski stranki – SLS (6,1 %), medtem ko bi Erjavčev DeSUS ravno prestopil parlamentarni prag (4,3 %).

Nastajajoča liberalna stranka Prstan je v samostojnemu vprašanju požela veliko večji uspeh kot v konkurenci z že obstoječimi strankami, kar je najverjetneje posledica njene dosedanje neprepoznavnosti, saj se še ni jasno pojavila na slovenskem političnem parketu. Vseeno pa je anketa na vprašanje: “Blaž Vodopivec, Mitja Štular in Tomaž Štih so najavili ustanovitev nove stranke Prstan, ki naj bi bila po njihovih besedah usmerjena gospodarsko in socialno liberalno. Bi vi osebno lahko podprli takšno stranko?”, kjer je stranko podprlo skoraj 10 %, dobrih 20 pa je odgovorilo z “morda”, pokazala, da v Sloveniji obstaja prostor za liberalno stranko, ki pa ga je treba zapolniti in si glasove zaslužiti z jasnim in celovitim programom.

V hram demokracije bi se od novih strank zanesljivo uvrstila nova stranka Aleša Primca Glas za otroke in družine – GOD (6,3 %), medtem ko ostalim novincem ne bi uspelo. Zunaj državnega zbora pa bi presenetljivo ostala Nova Slovenija – krščanski demokrati – NSi (2,6 %). Iz Državnega zbora RS pa bi se poslovila, sicer že razpadla stranka, Zavezništvo Alenke Bratušek – ZAB (3,1 %).

Vir: Parsifal SC.

Največja opozicijska stranka svojo podporo ohranja blizu 30 % in je tako z lepo prednostjo pred vsemi zasledovalkami. SD se je ponovno uspela vrniti na 2. mesto (18,2), medtem ko je SMC zdrsnila nazaj na 3. mesto. Janševa SDS tako pred Židanovo SD vodi za 10,4 odstotne točke, pred Cerarjevo SMC pa kar za 14,3 odstotne točke.

Pregled glavnih ugotovitev javnomnenjske raziskave:
– Če bi bile predčasne volitve letos, bi največ prebivalcev Slovenije volilo SDS (17,6 %), sledita SD (11,1 %) in SMC (8,8 %). Med opredeljenimi je razmerje moči naslednje: prva je SDS (28,6 %), druga SD (18,2 %) in tretja SMC (14,3 %). Podpora SDS je v celotnem obdobju opazovanja (od oktobra 2016) na najvišji ravni, daleč zadaj sledita SD in SMC.

– Vlado Mira Cerarja podpira le še 15,6 % državljanov in državljank. Za večino anketirancev (40,3 %) vlada Mira Cerarja ni opravičila pričakovanj. Podpora vladi od februarja 2017 strmo pada.

Jure Ferjan