Domačini ob Kolpi se pritožujejo nad vse večjim številom prehodov ilegalnih migrantov iz Hrvaške v Slovenijo. Nekateri naj bi prihajali s čolni, drugi reko preplavajo in se nato pojavijo na dvoriščih domačinov. Domačini jim pomagajo, a dodajajo, da tam niso zaželeni, saj se bojijo njihovih resničnih namenov. O tem se v velikih slovenskih medijih v zadnjih dneh sicer ni veliko pisalo oz. poročalo, z izjemo televizije Nova24TV, nekateri so poskušali zgodbo celo pomesti pod preprogo. Zato smo se odločili, da zadevo preverimo tudi sami. Naša televizijska ekipa je v petek obiskala južno slovensko mejo.
Še pred sončnim vzhodom smo posneli mejni prehod Žuniči, ki je ves čas pod video nadzorom. Žičnata ograda, s katero je zaščiten most čez reko Kolpo, slovenski teritorij kolikor toliko varuje pred vdorom migrantov, čeprav le-ti ne izbirajo sredstev, ko poskušajo prestopiti mejo. Plezajo tudi čez ograjo, čeprav so pogosto močno poškodovani, krvavi in raztrgani, so nam zaupali v policijskih krogih.
Nov evropski migrantski koridor iz Kladuše čez Belo krajino?
Letos je ilegalno v Slovenijo v tem delu države, na koridorju med Žuniči in Preloko, kjer ni več žičnate ograde, saj jo je lani na pobudo poslanke stranke Levica vlada Mira Cerarja odstranila, mejo prestopilo okrog 160 migrantov, nekaj jih je celo utonilo, a mediji o tem začuda niso poročali. “Večinoma prihajajo iz Kladuše v Bosni in Hercegovini, kjer je stanje kaotično, tam jih na pot v Slovenijo čaka več kot deset tisoč,” nam pove eden izmed neimenovanih policistov. Pravi, da so migranti danes precej bolje opremljeni kot pred desetletji, ko so prihajali s kartami.
Danes ima vsak na svojem pametnem telefonu navigacijo, na kateri je točno začrtan novi evropski koridor. Ta gre proti ciljnim evropskim državam naravnost čez Slovenijo. Iz Vinice do Kladuše je namreč do Bosne najbliže, samo nekaj več kot 70 kilometrov. Zelo dobro vedo tudi to, kje je reka Kolpa najbolj plitka, da bi jo lahko prečkali kar peš. V poletnih mesecih je to na številnih predelih mogoče, v teh dneh pač ne, saj je zaradi obilnega deževja voda močno narasla. “Ti ljudje, če bi bili iz Sirije, z vojnih območij, ne bi vedeli, kakšna je reka Kolpa. Ti ljudje točno vedo, nekdo jih je poslal sem. Nihče ne ve, s kakšno nalogo jih pošilja Alah,” pravi Jože, eden od domačinov v Preloki.
Domačini pomagajo migrantom, a se jih bojijo, saj ne vedo, s kakšnimi nameni prihajajo
Negativne izkušnje z migranti ima njegova soseda Marica, kateri je pred tednom dni eden potrkal na vrata. “Bilo je petnajst do osmih zjutraj, z možem sva pila kavo. Srce se mi je ustavilo, ko sem videla reveža. Bil je premočen, raztrgan, brez obutve. Momljal je ‘fire fire’, spustila sem ga v predsobo, kjer je glavo položil na radiator,” se spominja Marica, ki ga je preoblekla in mu dala jesti, a ima dvojne občutke. “Seveda mu moraš pomagati, saj je človek. Toda skrbi me, zakaj ti mladi fantje prihajajo sem iz držav, kjer ni vojne. Ko berem, kaj se dogaja po svetu, me je upravičeno strah,” je še povedala.
Ko se je že zdelo, da v petek ne bo akcije, sta dva policista, s kateri smo čas preživljali v Preloki, kjer je še posebej lep pogled na reko Kolpo, dobila klic s policijske postaje. Nekdo je na hrvaški strani Kolpe opazil skupino migrantov, ki želijo prečkati mejo. In res smo jih opazili tudi mi. Toda zaradi močnega deževja je reka tako narasla, da je ni mogoče prečkati. Migranti, ki so bili že do pasu v vodi, so obupali. Vzdolž reke so se odpravili proti mejnemu prehodu. Ves čas so jih spremljale tudi naše kamere, nakar so nas naposled opazili.
Civilna iniciativa proti migrantskemu centru v Beli krajini: Država naj najprej poskrbi za svoje ljudi
Migranti so poizkušali v Slovenijo vstopiti čez most, a so jih tam ustavili možje postave. Potem ko so jih obkolili tako slovenski kot hrvaški policisti, so nekateri celo grozili, da bodo splezali čez ograjo na mostu in skočili v reko, a se to ni zgodilo. Na koncu so jih odpeljali Hrvati, neznano kam. Maja Kocjan, občinska svetnica v Črnomlju in predstavnica Iniciative proti azilnemu domu v Beli krajini opozarja, da se nanjo zaradi migrantov, ki se prosto sprehajajo po vaseh ob Kolpi, obrača vse več domačinov.
“Problem je v tem, ker ne vedo, kako ravnati v tem primeru, nihče jim nič ne reče. Zahtevamo pa, da država najprej poskrbi za lastne državljane, preden se loti ukvarjanja z migranti,” je med drugim povedala za televizijo Nova24TV. Po besedah Kocjanove gre sicer večinoma za Alžirce ter prebivalce drugih držav Severne Afrike in Bližnjega vzhoda, namenjeni naj bili v Francijo.
L. S.