Slovenski demokratski stranki – SDS, pogosto pripisujejo izključevalnost, radikalnost, nepripravljenost za konstruktivno sodelovanje in še kaj bi se našlo. Preden si pogledamo dejstva, pa vam, dragi bralci, in tudi vam, politiki, postavljam kot izziv sledeče vprašanje. Sporočite mi, prosim, en sam primer, ko je stranka SDS ravnala izključevalno in je javno napovedala, da z neko politično grupacijo ne bo sodelovala. Prosim, najdite tak primer.
Nasprotno pa je tovrstnih primerov kolikor hočete, stranka SD to ponavlja že vsaj od leta 2000, LDS in Zares sta to počeli vseskozi do njunega klavrnega propada, Janković je svojo izključevalnost jasno najavil že pred vstopom v DZ. Nič kaj drugače ni bilo pri Cerarjevi stranki niti pri stranki Alenke Bratušek, ki je celo svojo predvolilno kampanjo leta 2014 vodila z izključevalnostjo do stranke SDS, enako je počela celo NSi v času predsedovanja Ljudmile Novak.
Kljub vsakokratnim pogromom nad SDS, pa ravno njena dejanja dokazujejo nasprotno. Po zmagi leta 2004 smo k sodelovanju v vladi povabili VSE politične stranke, ki so bile zastopane v DZ, tudi stranko SD, ki jo je takrat vodil Borut Pahor. Toda glej si ga zlomka, ravno ko sta se pogovarjala Janez Janša in Borut Pahor o prej omenjeni možnosti sodelovanja, sta pred vrati pisarne na hodniku DZ paradirali Majda Potrata in Darija Lavtižar Bebler ter novinarjem glasno razlagali, kako bosta izstopili iz stranke SD, če bo slučajno Borut Pahor privolil v sodelovanje. Do sodelovanja posledično tako ni prišlo.
V partnerstvu za razvoj so skupaj sprejeli veliko zakonov
Stranka SD je takrat ostala v opoziciji. Kljub temu smo z njimi sklenili tako imenovano “partnerstvo za razvoj”. To je pomenilo, da je stranka SD sama določila, kateri zakoni so zanjo pomembni, in kateri ne. Tiste pomembne so morali naši ministri usklajevati z njo. In glej si ga zlomka, usklajenost je bila taka, da je SD z glasovanjem podprla več kot 60 odstotkov naših zakonov. Temu smo lahko rekli sodelovanje.
Leta 2009 smo mi stranki SD, ki je vodila vlado, predlagali nekaj podobnega, seveda v obratnih vlogah. Borut Pahor je bil za, toda do sodelovanja ni prišlo, ker je bil Borut Pahor znotraj koalicije utišan.
Sedaj vsi v en glas kričijo, da ne bodo sodelovali v dobro države
Kako je pa bilo v času sedanje vlade Mira Cerarja? Sodelovanje je bilo slabo, saj je že pred vrati DZ vpil, kako s stranko SDS ne bo nikoli sodeloval. O kakšnem usklajevanju zakonskih predlogov seveda niso nikoli govorili. Še več, SDS je v tem mandatu vložila na desetine zakonov in na stotine amandmajev k zakonom. SMC je podprla od tega le dva zakona. Kdo je torej izključevalen?
Zgodovina pa se seveda ponavlja. Prvak SD Dejan Židan že pred volitvami leta 2018 javno kriči, da z SDS ne bo sodeloval, enako počne Karl Erjavec, čeprav niti ne ve, ali bo prišel v DZ, Miro Cerar je pa že tako ali tako politično truplo, zato o tem niti ne govori. Nič drugače ni tudi pri Marjanu Šarcu, ki prav tako ne vidi možnosti sodelovanja z SDS, vidi pa možnost sodelovanja z SD. Kdo je torej izključevalen?
Pa ne pozabite najti kakega primera, ko je SDS izključevala sodelovanje z drugimi političnimi strankami.