Slovenija je tarča Rusije na področju kibernetike, propagande in ekonomske dejavnosti

Foto: STA

Na današnji zaprti seji odbora za obrambo so se poslanci seznanili z ocenami ogroženosti Republike Slovenije s strani konvencionalnega in nekonvencionalnega vojskovanja, pri čemer so se informirali glede povečanja hibridnega vojskovanja in groženj s strani Rusije. Predsednik odbora Žan Mahnič je poudaril, da smo s strani Rusije tarča predvsem na področju kibernetike, propagande in ekonomskih dejavnosti.

Današnja seja je predstavljala nadaljevanje spomladanske seje, na kateri so člani odbora soglasno sprejeli sklep, da mora vlada predstaviti oceno ogroženosti Slovenije tako s strani konvencionalnega kot tudi nekonvencionalnega vojskovanja.

Na področju kibernetike, propagande in ekonomske dejavnosti smo največja tarča
V izjavi za medije je poslanec Slovenske demokratske stranke Žan Mahnič povedal, da je povečanje hibridnega vojskovanja in groženj s strani Rusije opazno predvsem po ruski prisvojitvi Krima in zahodnega dela Ukrajine. Poudaril je, da je Slovenija v največji meri tarča na področju kibernetike, propagande in ekonomske dejavnosti, ter dodal, da Slovenija s strani Moskve ni tarča celovitega pristopa hibridnega vojskovanja.

Foto: STA

Foto: STA

Med najpomembnejšimi sklepi, ki so ga sprejeli na današnji seji, je Mahnič izpostavil tega, ki vladi predlaga, da spremlja in se z ustreznimi obrambnimi ukrepi odziva na hibridne grožnje zoper Republiko Slovenijo.

Naš obrambno-varnostni sistem zaznava tveganja za grožnje nacionalni varnosti
Na podlagi ocene predstavnikov Ministrstva za obrambo, Slovenske vojske ter pristojnih služb je mogoče opaziti, da naš obrambno-varnostni sistem zaznava tveganja za grožnje nacionalni varnosti, ki bi lahko v bližnji prihodnosti imel negativen vpliv na varnost Republike Slovenije kot članice Evropske unije.

Ministrstvo za obrambo, Slovenska vojska in pristojne službe so prišle do ugotovitve, da Sloveniji njena geografska lega predstavlja tamponsko cono znotraj EU, ki je namenjena blaženju in umirjanju negativnih vplivov iz regij, ki so manj stabilne. Odbor je vladi predlagal, da glede možnih oblik varnostnega ogrožanja kot tudi glede problemov, ki se kažejo in se bodo tudi v prihodnje, sledijo ocenam in priporočilom s strani Ministrstva za obrambo.

Med izzivi, s katerimi se Slovenija in druge države članice soočajo, so ilegalne migracije, ekonomski migranti in migracije prebivalstva z vojnih območij, kot so Sirija, Irak in Libija, ter z območij, ki so jih prizadele hude naravne nesreče.

Vlado odbor opozoril na možnosti pojavljanja klasičnih vojaških konfliktov
Odbor je predlagal vladi, da upošteva dejstvo, da bo v prihodnosti v državah članicah EU vedno bolj prisoten pojav terorizma v obliki kibernetskih groženj, agresivnih tujih obveščevalnih služb in ilegalnih migracij. Poleg tega so opozorili, da ne morejo izključiti niti možnosti pojavljanja klasičnih vojaških konfliktov, saj zaradi vedno večje povezanosti med konvencionalnimi in nekonvencionalnimi grožnjami obstaja možnost, da se nekonvencionalne grožnje lahko precej hitro spremenijo v neposredne vojaške grožnje.

Stopnja ogroženosti se lahko kmalu spremeni
Odbor je na podlagi poročanja s strani Ministrstva za obrambo, Slovenske vojske in pristojnih služb prišel do ugotovitve, da trenutno Slovenija ni podvržena veliki stopnji ogroženosti, ter opozoril, da se na podlagi izkušenj v drugih evropskih državah to lahko v precej kratkem času tudi spremeni.

Iz tega razloga je odbor vladi priporočil, da skupaj s pristojnimi institucijami še naprej poglobljeno spremlja politične krize in oborožene konflikte na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki ter v vzhodnem in južnem delu Evrope, ki vplivajo na destabilizacijo varnosti, in poleg tega vzpostavi tudi sodoben in učinkovit sistem, ki bo v prihodnosti prispeval k večji varnosti države in njenih državljanov.

Med drugim pa je odbor vladi predlagal, da naj le-ta podrobno spremlja tudi hibridne grožnje zoper Slovenijo in se na njih ustrezno odzove z ukrepi.

N. Ž.