SD in DeSUS imata rekorden staž v slovenskih vladah – Dejan Židan in Karl Erjavec po padcu Mira Cerarja kljub destruktivni politiki spet računata na vaše glasove, da bi vladala še naprej

Datum:

Večina ministrov v aktualni vladi Mira Cerarja je prisotna na socialnih omrežjih, politično komuniciranje pa je najbolj razvejano na Twitterju. Že od začetka leta 2012 deluje pod uporabniškim imenom #volitve tudi skupina političnih poznavalcev, ki filtrirajo in posredujejo uporabnikom Twitterja zanimivosti s področja volitev, ob tem pa držijo nevtralno držo. Na svoji uradni spletni strani izvajajo tudi ankete in k sodelovanju pogosto vabijo tudi aktivne politike. Tako so pred dnevi k sodelovanju povabili aktualne ministre in predsednika vlade Mira Cerarja, ki je s svojim odstopom poskrbel, da se je nova parlamentarna tekma začela nekoliko prej, kot smo pričakovali – trenutne oblastnike so spraševali, kateri je njihov največji dosežek v aktualni vladi, in jih prosili za kratek odgovor v enem stavku. Odziv jih je močno negativno presenetil – odzval se je samo gospodarski minister Zdravko Počivalšek, medtem ko je kmetijski minister Dejan Židan #volitve2018 celo blokiral. Zlobni jeziki pravijo, da to ni nikakršno presenečenje, saj Židan in njegova stranka SD tako ali tako nimata ničesar za pokazati, vsakih novih volitev pa se lotevata brez resnega programa.

Doslej so volivci temu nasedali, saj je SD stranka z drugim najdaljšim stažem v zgodovini koalicij vlad Republike Slovenije. A zadnje ankete kažejo, da podpora stranki pada in da je nasploh med najbolj nestabilnimi v Sloveniji. Lotili smo se računanja. Stranka SD, prej Združena lista, je legalna naslednica Zveze komunistov Slovenije in jo je vrsto let vodil Borut Pahor, preden ga je po odhodu v predsedniško palačo najprej zamenjal Igor Lukšič, pozneje pa aktualni kmetijski minister Dejan Židan.

SD je po osamosvojitvi Slovenije deloval v sedmih od dvanajstih vlad, skupaj je v koaliciji ta stranka preživela kar 16 let, med letoma 2008 in 2011 je tudi vodila vlado. Takrat se ni znala soočiti s svetovno gospodarsko krizo, med drugim so jo zaznamovali škandali, kot je bila Afera Baričevič, odločila se je tudi za razprodajo slovenske zemlje, ko je Slovenija pristopila k arbitraži. Po njenem razpadu je morala Slovenija prvič v svoji zgodovini na predčasne državnozborske volitve.

Kako dolgo so posamične stranke sodelovale v koalicijah? SDS, največja opozicijska stranka, je šele na petem mestu, pet let je bila vodilna vladna stranka, tudi v času, ko je bila v Sloveniji največja blaginja. (foto: Nova24TV).

DeSUS je prisoten v vsaki slovenski vladi od leta 2000 – Pa imajo upokojenci res kaj od tega?
Daljši staž od Socialnih demokratov ima v vladah Republike Slovenije samo še DeSUS. Upokojenska stranka je sodelovala v osmih vladah od dvanajstih, neprekinjeno od leta 2000, del oblasti je bila kar 2o let in pol v slabih 27 letih od slovenske osamosvojitve. Njen voditelj Karl Erjavec je neke vrste politični kameleon, saj se je sredi 90. let za vstop v politiko odločil kot član Krščanskih demokratov, pozneje pa je bil še član strank, kot so SLS, LDS in zdaj DeSUS, ki jo vodi od leta 2005.

Na tretjem mestu sledi še ena levičarska stranka, ki so jo afere nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal pahnile pod parlamentarni prag – LDS je v koalicijah slovenskih vlad preživel 15 let in pol, medtem ko na četrtem mestu s 14 leti sledi Slovenska ljudska stranka (SLS). Slovenska demokratska stranka (SDS) je šele na petem mestu, saj je bila v koalicijah vlad od leta 1992 samo 7 let in pol, od tega je pet let vlado vodila sama. Med drugim izjemno uspešno 8. vlado Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše, ko je Slovenija uspešno predsedovala Evropski uniji in ko je država beležila izjemno visoko gospodarsko rast in je bil državni dolg na najnižji ravni, kar se je najbolj poznalo na blaginji ljudi.

8. vlada Republike Slovenije v letih 2004-2008, ko je bil mandatar Janez Janša, je bila desnosredinska. Sestavljale so jo SDS, NSi, SLS in DeSUS. (Foto: STA).

Miro Cerar se gre izključevalno politiko – vlado bi spet sestavljal s tistimi na levici, ki so ga spodkopali
Od leta 1992, ko so bile na sporedu prve državnozborske volitve v samostojni Slovenji, je torej državo le pet let in pol vodila desno usmerjena vlada, skoraj 20 let pa levičarske vlade, s katerimi so bili volivci praviloma venomer ob izteku mandata nezadovoljni. Ravno zato gre zlasti težko razumeti slovenski fenomen novih obrazov, ki to niso, in s katerim skuša levica dobiti že tretji mandat zapored (po Zoranu Jankoviću in Miru Cerarju). Šele zadnja raziskava agencije Parsifal je namreč pokazala, da Listi Marjana Šarca, stranki brez imen in programa, podpora spet pada in da Slovenke in Slovenci očitno vendarle spreminjajo mnenje in dojemajo, da stranke, ustanovljene le nekaj tednov pred volitvami, z na hitro spisanim programom, ne morejo voditi države.

To je ne nazadnje dokazala tudi Cerarjeva vlada, ki v dobrih treh letih in pol vladanja ni izpeljala nobene izmed ključnih točk svojega programa; ne zdravstvene reforme, ne dviga pokojnin, ne projekta drugi tir in ne rešitve afere TEŠ6. Njeno učinkovitost je zelo slikovito prejšnji teden na tiskovni konferenci opisal predsednik SDS Janez Janša, ko so ga vprašali, kaj pomeni za Slovenijo, da bo Cerarjeva vlada do junija opravljala tekoče posle. “Izredno bom vesel, če bo opravljala tekoče posle, saj tega doslej ni počela,” je povedal.

Miro Cerar bi kljub katastrofalnim rezultatom njegovega partnerstva z Židanom in Erjavcem vlado spet raje sestavljal z njima, kot pa s SDS. A ankete kažejo, da bo SMC le stežka prestopila parlamentarni prag. (Foto: YouTube)

Miro Cerar se je dan po odstopu našemu novinarskemu vprašanju, če bi še šel v vlado s Socialnimi demokrati in DeSUS-om, izognil, v Tarči pa zvečer zatrjeval, da bi se v primeru sestavljanja naslednjega vlade pogovarjali z vsem, edinole s Slovensko demokratsko stranko ne. Sicer je zelo malo verjetno, da bo SMC še kdaj v poziciji, da bi iskal koalicijske partnerje, a je njen šef Cerar med vrsticami namignil, da bi spet sestavljal vlado z Židanom in Erjavcem, čeprav jima je pred vesoljno Slovenijo očital metanje polen pod noge in destruktivno obnašanje. Še en pokazatelj več, da večji del levice zanima izključno oblast, pa četudi v naslednjih štirih letih spet ne bo sposobna napraviti ničesar za izboljšanje razmer v državi.

Volivke in volivci SD-ju in DeSUS-u ne verjamejo več, najbolj konstantno podporo ima SDS
Sodeč po zadnji anketi, ki so jo izvedli na spletni strani #volitve2018, pa se tega vse bolj zavedajo tudi volivci. Na vprašanje, koliko še verjamejo novim obljubam SD-ja in DeSUS-a, ki imata od osamosvojitve Slovenije rekorden staž v koaliciji, je namreč kar 86 odstotkov vprašanih odgovorilo, da strankama absolutno ne zaupa več, samo devet odstotkov pa je takšnih, ki politiki teh dveh ostajajo zvesti do groba in jima še naprej stoodstotno zaupajo.

https://twitter.com/volitve2018/status/974289418285715457

Tudi rezultati zadnje ankete podpore strankam kažejo, da ima najbolj konstantno podporo Slovenska demokratska stranka, medtem ko bi SMC komajda obstal v državnem zboru. Ekstremna nihanja pri podpori beleži Židanova stranka SD, katere podpora je bila prej 10-odstotna, zdaj pa je samo še 5-odstotna, kar pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami ni najboljši znak. Ne glede na destruktivno politiko, s katero Karl Erjavec začne pol leta pred iztekom praktično slehernega mandata vlade, saj taktizira pred sestavo naslednje, je podpora njegovi stranki DeSUS še vedno zelo visoka in se giblje okrog 10 odstotkov. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre tu za izjemno togo volilno telo, upokojence, ki Erjavcu po vseh teh letih še vedno verjamejo, da se bori za njihove pokojnine.

Narobe svet: volijo se “novi obrazi”, da nam lahko še naprej vladajo stare elite
Strmo padajoča volilna udeležba na zadnjih nekaj državnozborskih (in predsedniških) volitvah v Sloveniji kaže, da Slovenke in Slovenci politiki ne zaupajo več, zato raje ostajajo doma, nezavedajoč se moči, ki jo ima njihov glas. S tem, ko je leta 2014 večina ostala doma, je preboj na oblast omogočila Stranki Mira Cerarja, novemu obrazu, ki to ni, in kot se je pozneje izkazalo, marioneti v rokah stricev iz ozadja, s katerim sta pometala tudi koalicijska partnerja, zaradi česar vlada v dobrih treh letih in pol ni naredila popolnoma ničesar.

Razen tega, da se je hvalila z rezultati, kot so rast BDP-ja in zniževanje brezposelnosti, kar je po besedah vseh znanih slovenskih ekonomistov tako ali tako posledica ugodnejše gospodarske klime v državi, saj se v gospodarskem ciklu trenutno nahajamo v času ekonomskega “booma”,  tj. visoke gospodarske rasti, ki ji venomer sledi recesiji. A bojazen med gospodarstveniki ostaja, da tega Slovenija v štirih letih ni znala izkoristiti, saj je bilo naložb v gospodarski sektor premalo.

Dr. Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment pojasnjuje, da so za politični uspeh novih obrazov v Sloveniji krivi mediji. (Foto: Nova24TV)

Dr. Alem Maksuti, Inštitut za politični menedžment: “Šarcu naklonjene ankete so produkt delovanja medijev”
Slovenke in Slovenci, sodeč po zadnjih javnomnenjskih raziskavah, šele zdaj ugotavljajo, da s tem, ko volijo t. i. “nove obraze”, dovolijo, da jim še naprej vladajo stari obrazi s t. i. politične levice. Razlog, zakaj volivke in volivci vsakič ponovijo svojo napako, se skriva v moči medijev, katerim javnost še naprej zaupa, tisto, o čemer poročajo, pa ljudje še vedno sprejemajo kot resnico, opozarja dr. Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment.

“To so izkušnje, ki se v Sloveniji ponavljajo. Prvič je bilo to videno na prvih predčasnih volitvah v zgodovini Slovenije, leta 2011. V trenutku, ko neka lokalno prepoznavna oseba, ki tam že ima izkušnje, vstopi v politiko na državni ravni in je v javnosti predstavljena kot nek super heroj, ki bo državo napravil najlepšo in najboljšo na svetu, je bila medijska pozornost tako močna, da je stranka zmagala na volitvah,” situacijo razume Maksuti.

“Potem se je scenarij spet ponovil leta 2014, ko smo praktično dva meseca pred volitvami dobili novega akterja, novo stranko, ki je zmagala. In zdaj se zgodba ponavlja, ker imamo spet nekega kandidata – sicer to ni nova stranka, saj je stranka že nekaj časa obstajala in delovala na lokalni ravni, ampak spet nekoga, ki je rezultat oziroma produkt medijev. Vsi politiki so produkt medijev in predvsem tisti, ki imajo v določenem trenutku največ pozornosti. Verjamem, da javnomnenjske ankete, ki jih zdaj beremo, odražajo to delovanje medijev,” trenutne številke, ki so naklonjene Marjanu Šarcu, vidi Maksuti.

Luka Svetina

Sorodno

Zadnji prispevki

V Luki Koper zasegli 260 kg kokaina

V koprskem pristanišču naj bi po informacijah Televizije Slovenija...

Republikanski senator v Kijevu: Ukrajina se mora čim prej pridružiti zvezi Nato

Znani ameriški republikanski senator Lindsey Graham se ta teden...

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

[Video] Golob postregel z novim “golobizmom”

"V tunelu je noč najtemnejša ..." Ne, to ni...