Z izplačilom zahtevkov iz tožb hrvaških državljanov bi lahko nastala tudi velika škoda za Slovenijo in njene davkoplačevalce, ki bi v tem primeru verjetno morali posredno ali celo neposredno kriti škodo, nastalo zaradi nezakonitih in nerazumnih izplačil NLB na podlagi nezakonitih sodb hrvaških sodišč.
Člani in članice komisije za nadzor javnih financ bodo današnji ponedeljek nadaljevali prekinjeno sejo glede problematike morebitnih finančnih posledic izvrševanja sodb hrvaških sodišč s strani Nove Ljubljanske banke, ki jo je sklical predsednik komisije mag. Andrej Šircelj.
Spomnimo. Ko je bivša država Socialistična federativna republika Jugoslavija v letih 1991 in 1992 razpadla in se je zrušil njen bančni sistem, so države naslednice iskale rešitve za zagotovitev stabilnosti svojega finančnega in ekonomskega sistema; to je vključevalo tudi prevzem dela obveznosti SFRJ ali jamstva Narodne banke Jugoslavije za devizne varčevalce. Slovenija je po razpadu SFRJ z ustavnim zakonom leta 1991 sprejela teritorialno načelo in poplačala vse devizne varčevalce brez diskriminacije na svojem ozemlju, Hrvaška pa je leta 1991 s svojo zakonodajo prevzela poplačila deviznih varčevalcev, vendar zgolj hrvaškim državljanom.
V skladu z ustavnim zakonom iz leta 1994 so bila sredstva in obveznosti LB razdeljena med LB in NLB. Ustavni zakon je ohranil status quo glede “podružnic” LB v drugih republikah nekdanje SFRJ, njihove obveznosti in pripadajoča sredstva pa niso bila nikoli prenesena na NLB. Da gre s strani hrvaških sodišč za pravno zmotno razlago določb ustavnega zakona iz 1994, so potrdila druga tuja sodišča (tudi v Nemčiji). Poudariti tudi velja, da je bil z vstopom Slovenije v EU ustavni zakon iz leta 1994 prepoznan kot skladen z evropskim pravnim redom. Slovenija je tudi vseskozi nasprotovala sodnim postopkom pred hrvaškimi sodišči ter si aktivno prizadevala za nadaljevanje pogajanj v okviru nasledstva. Iz navedenega pa izhaja, da obveznost za izplačilo prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem ne obstaja niti za Slovenijo, niti za LB in niti za NLB.
Slovenija je svoj del obveznosti izpolnila, Hrvaška ne
Od oktobra 2005 do včlanitve Hrvaške v EU se je ta problematika izpostavljala tudi v okviru pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Na osnovi daljših bilateralnih pogovorov je bil za namen ustavitve postopkov pred hrvaškimi sodišči v Mokricah 11. marca 2013 podpisan Memorandum o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške. Državi sta se s to mednarodno pogodbo dogovorili, da bo rešitev za prenesene devizne vloge temeljila na sporazumu o vprašanjih nasledstva in da bo hrvaška vlada zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih sprožili hrvaški banki v zvezi s prenesenimi deviznimi hranilnimi vlogami. Slovenija se je z memorandumom zavezala, da bo po njegovem podpisu pričela s postopkom ratifikacije pogodbe o pristopu Hrvaške k EU v državnem zboru. Slovenija je svoj del obveznosti izpolnila, Hrvaška ne. Postopki pred hrvaškimi sodišči proti LB in NLB se namreč še vedno nadaljujejo. Hrvaška v primerih prenesenih deviznih vlog ne spoštuje svojih zavez iz veljavnih mednarodnih sporazumov oziroma mednarodne pogodbe med državama.
Ob tem je potrebno navesti še poročanje agencije Bloomberg iz februarja 2018, da je NLB izplačala okoli 800.000 evrov hrvaškim bankam (PBZ in ZABA) za dve pravnomočno izgubljeni tožbi iz naslova prenesenih deviznih vlog na sodišču v Zagrebu. Slovenski pravni in finančni strokovnjaki, ki so se oziroma se ukvarjajo s tem področjem, menijo, da NLB za to nima pravne podlage, poleg tega pa je tako ravnanje lahko tudi v nasprotju z ustavnim zakonom iz leta 1994. Zato gre za nerazumljivo, nerazumno in škodljivo ravnanje NLB, če seveda informacija o plačilu tožb drži. Posledica takega ravnanja NLB, ki je banka v 100-odstotni državni lasti, bi lahko bilo izplačilo okoli 400 milijonov evrov iz naslova tožb prenesenih deviznih vlog (glavnica in zamudne obresti), pri čemer se postavlja tudi vprašanje oblikovanja rezervacij in vpliva teh rezervacij na poslovni(e) izid(e) NLB. Z izplačilom teh tožb bi lahko nastala tudi velika škoda za Republiko Slovenijo in njene davkoplačevalce, ki bi v tem primeru verjetno morali posredno (iz naslova manjših dobičkov ali manjše kupnine v primeru privatizacije) ali celo neposredno (s ponovno dokapitalizacijo NLB s sredstvi državnega proračuna) kriti škodo, nastalo zaradi nezakonitih in nerazumnih izplačil NLB na podlagi nezakonitih sodb hrvaških sodišč.
Problematika prenesenih deviznih vlog pa lahko predstavlja odprto vprašanje tudi pri prodaji NLB. Vlada RS je v enem od sporočil za javnost namreč navedla, da ugotavlja, da problematika prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem predstavlja zunanjo objektivno okoliščino, ki ob drugih tveganjih, ki se pojavljajo v prodajnem postopku, preprečuje uspešno izpeljavo prodajnega postopka. Prodajni postopek za NLB je bil s to odločitvijo vlade prekinjen. Slovenija zaradi prekinitve prodajnega postopka za NLB ni izpolnila danih zavez Evropski komisiji v postopku odobritve državne pomoči za NLB decembra 2013.
T. F.