SDS z novim zakonom nad privilegirane funkcionarje ŠOS, ki kradejo denar študentom

Foto: SDM

Poslanska skupina SDS bo danes v Državni zbor vložila predlog sprembe zakona o uravnoteženju javnih financ, ki zadeva spremembe na področju porabe in razdelitve denarja iz sredstev, ki se naberejo prek koncesij z naslova študentskega dela. Največja opozicijska stranka želi na ta način ustaviti malverzacije študentskih funkcionarjev v Študentski organizaciji Slovenije, ki je doslej dobivala kar 23,7 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve, z novim zakonom bi se namreč denar pravičneje porazdelil med številnimi študentskimi organizacijami, več sredstev pa bi se tako namenilo predvsem za štipendije mladim.

Zdajšnja delitev sredstev je še najbolj ustrezala levim študentskim političnim elitam iz ŠOS; trdo prigaran denar študentov, ki delajo na napotnice prek študentskih servisov, že vrsto let konča predvsem v zasebnih žepih levih študentskih političnih elit, s spremembo zakona pa bo ŠOS namesto dobrih 23 odstotkov dobil samo še 8 odstotkov teh sredstev. Denar, ki ga je prej v celoti dobil ŠOS, bo zdaj učinkoviteje prerazporejen tudi med druge organizacije, saj bodo del sredstev dobili mladi za štipendije, ki jim bodo v pomoč pri študiju, del denarja bodo dobile študentske organizacije, ki so organizirane v lokalnih skupnostih, del tega denarja pa bo šel Uradu RS za mladino.

Predlog sprememb omenjenega zakona so pripravili v podmladku stranke SDS, glavne točke pa sta na tiskovni konferenci v Državnem zboru v petek predstavila poslanec SDS v državnem zboru Žan Mahnič in član izvršilnega odbora SDM Matej Bečaj. Kot je poudaril Bečaj, ima študentska organizacija v Sloveniji specifičen položaj, saj gre za pravno osebo zasebnega prava, nad katero z nadzorom bdijo samo notranje kontrole in ne računsko sodišče, kot pri pravnih osebah javnega prava. V večini primerov takšne notranje kontrole ne delujejo, kar je nedopustno, saj ŠOS na letni ravni razpolaga s kar 10 milijoni evrov denarnih sredstev, ki jih dobi od koncesnin.

Študentskim elitam iz ŠOS zaradi trenutne zakonske ureditve za goljufije ni potrebno odgovarjati
Funkcionarjem ŠOS, ki si prilastijo večino tega denarja, zaradi določil zakona o preprečevanju korupcije, ki veljajo samo za javne funkcionarje, za svoje goljufije ni potrebno odgovarjati. Slovenska javnost pa se je v preteklosti lahko spoznala samo z nekaterimi izmed številnih malverzacij, ki si jih zaradi trenutne zakonske ureditve lahko privoščijo funkcionarji, zato so spremembe nujne, da bi ustavili korupcijo v študentskih vrstah.

Naj spomnimo, da so posamezni funkcionarji ŠOS v preteklosti kupovali jadrnice v višini prek 100 tisoč evrov, draga stanovanja in druge nepremičnine, sporni pa so tudi številni drugi posli. Morda najbolj znana je investicija v študentski kampus, javnosti poznana tudi kot “študentski TEŠ 6”. Študentska organizacija univerze (ŠOU) je za nakup zemljišča in dokončanje investicij namenila prek dva milijona evrov, od česar študenti, ki redno opravljajo svoje študentske obveznosti, niso imeli praktično ničesar.

“Definitivno pa imajo od takšnega kampusa koristi nekateri mladi politiki iz leve sfere. Kampus je postal nič drugega kot še ena izmed številnih organizacij za študentske politične elite, ki služi kot kadrovski peskovnik,” poudarja Bečaj, ki je ogorčen, da se z denarjem, ki pripada študentom, ravna kot z lahko pridobljenim loterijskim dobitkom, ki si ga med seboj razdelijo privilegirani ljudje. V Slovenski demokratski mladini opozarjajo, da je namen tega denarja, da se ga slejkoprej na takšen ali drugačen način vrne študentom in mladinskim sektorjem.

Bečaj: “ŠOS ima monopol, mladinska društva pa se borijo za vsak evro”
Trenutno je vse prej kot tako; ŠOS ima med slovenskimi študentskimi organizacijami določen monopol, saj razpolaga z večino sredstev v višini 10 milijonov evrov, medtem ko se mladinske organizacije borijo za svoje preživetje. “Na žalost je tako, da se morajo ta mladinska društva zdaj za sleherni evro boriti na javnih razpisih in dokazovati, kako so ta drobiž porabila. Pošteno in pravično bi bilo, da se ta denar bolj enakomerno porazdeli oziroma da se vsa društva in organizacije na takšnih razpisih enakovredno borijo za svoje projekte in delovanje. Trenutno denar konča v eni sami organizaciji,” problematiko v zvezi s ŠOS predstavlja Bečaj.

Žan Mahnič se strinja, da je področje alarmantno, saj poslanke in poslanci v preteklosti niso imeli posluha za pobudnike sprememb omenjenega zakona in da bi se stvari uredile bolj transparentno. “Študenti in dijaki trdo delajo za svoj denar, ki ga zaslužijo prek študentskega dela, potem pa gre del tega denarja neposredno na Študentsko organizacijo Slovenije,” dodaja Mahnič. SDS tako predlaga spremembe zakona o uravnoteženju javnih financ v 2. odstavku 130. člena, kjer se doda nova točka D, v kateri se s 1. julijem 2017 denar od koncesij razdeli drugače.

Mahnič: “S spremembo zakona bodo največ pridobili mladi”
V SDS predlagajo, da se 56,3 odstotka obračunanih sredstev iz te koncesijske dajatve nameni v proračunski sklad ministrstva, ki bi denar nato namenil za štipendije. 10 odstotkov bo novi zakon, če bo sprejet, namenjal Uradu RS za mladino, ki je krovni urad za področje mladinskih organizacij v Sloveniji. Ta ima skozi celotno leto številne razpise, na katere se prijavljajo posamezne mladinske organizacije in kandidirajo za sredstva. 2 odstotka bi se po novem namenila za delovanje študentskih organizacij v lokalnih skupnostih v skladu z zakonom o skupnosti študentov, medtem ko bi se 24,7 odstotka sredstev iz koncesijske dajatve namenilo za kritje stroškov posrednika študentskega dela, študentskih servisov. 8 odstotkov še vedno ostaja ŠOS.

Mahnič poudarja, da bodo s spremembami največ pridobili mladi. “Študenti in dijaki, ki delajo prek študentskih napotnic, bodo odslej vedeli, kako se bo porabil njihov denar, zadeva bo veliko bolj transparentna, s tem pa bomo prispevali tudi k večjemu ugledu Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Ta je trenutno na zelo slabem glasu zaradi številnih malverzacij v zadnjih letih, ki bi jih še lahko naštevali,” še dodaja Mahnič, sicer eden najmlajših poslancev v Državnem zboru, ki zato kritičnost trenutne situacije še toliko bolje pozna. SDS v Državnem zboru zdaj pričakuje konstruktivno debato, sprejem zakona in v primeru nejasnosti po potrebi amandmaje v drugem branju.

Funkcionarji ŠOS so v preteklosti burili duhove tudi na drugih področjih, saj so se aktivno vključili v kampanjo ZA, ki je podpirala spremembo družinskega zakonika, odkrito pa se je Študentska organizacija Slovenije opredeljevala tudi do drugih političnih vprašanj. Zdi se, da so se pri ŠOS ukvarjali z vsem, samo s študenti ne.

Luka Svetina