Slovenija je danes na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložila meddržavno tožbo proti Hrvaški zaradi kršitve pravic Ljubljanski banki pri izterjavi dolgov hrvaških podjetij. Slovenija v tožbi zahteva tudi najmanj 360 milijonov evrov odškodnine.
V tožbi Slovenija dokazuje, da so hrvaške sodne in izvršilne oblasti s svojim sistematičnim ravnanjem LB v zadnjih 25 letih onemogočale izterjavo terjatev do hrvaških podjetij in jo tako nezakonito prikrajšale za njeno premoženje, je pojasnil Klemenčič na novinarski konferenci med sejo vlade.
Slovenija Hrvaško toži zaradi kršitve več členov Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med drugim kršitve pravice do pravičnega sojenja, vključno do enakopravnosti pred zakonom, pravice do izvršitve sodb ter sojenja v razumnem roku.
Varčevalce poplačali, terjatve do podjetij izgubili
Tožbo so vložili na podlagi 26 tožb proti podjetjem od skupno 81, ki jih je LB v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja vložila na hrvaških sodiščih proti hrvaškim podjetjem za izterjavo dolgov. Celoten postopek pred sodiščem bo trajal najmanj dve leti, nato pa bo sodišče odločalo še o vsebini.
Evropsko sodišče za človekove pravice je sicer že v več sodbah razsodilo, da je Slovenija hrvaškim varčevalcem kršila pravico do varstva premoženja in učinkovitega pravnega sredstva.
Kaj bo tožba pomenila za meddržavne odnose?
Na vprašanje o morebitnih zunanjepolitičnih posledicah tožbe je Klemenčič odgovoril, da po njegovem mnenju ne bo niti poslabšala niti izboljšala odnosov med državama, na dolgi rok pa bo z odločitvijo sodišča to poglavje zaprto.
– 25. junij 1991 – Slovenija je v 19. členu ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti prevzela jamstva za vse devizne hranilne vloge, vložene v bankah na ozemlju Slovenije.
– 23. februar 1993 – DZ je sprejel zakon o ustanovitvi sklada za sukcesijo, ki je bil pristojen za uveljavljanje terjatev in poravnavanje obveznosti Slovenije ter pravnih in fizičnih oseb z območja Slovenije v postopku delitve premoženja, pravic in obveznosti SFRJ.
– 27. julij 1994 – Slovenija je v dopolnitvah ustavnega zakona iz leta 1991 ustanovila Novo ljubljansko banko, na katero so prenesli vse poslovanje LB ter premoženje na računih doma in v tujini.
– leto 1995 – Zagrebška banka in Privredna banka Zagreb sta proti LB in NLB na hrvaškem sodišču vložili prve tožbe.
– 26. junij 1997 – DZ je sprejel dopolnila zakona o skladu za sukcesijo, s katerimi so prekinili vse sodne postopke v Sloveniji, povezane z nasledstvom. V skladu s tem so nato prekinili oz. preložili 110 tožb in tri izvršbe zoper LB in NLB pred pristojnim sodiščem v Ljubljani.
– Marec 1999 – Premiera Slovenije in Hrvaške, Janez Drnovšek in Zlatko Mateša, sta se dogovorila, da bosta državi za neobvezujočo strokovno presojo statusa podružnice LB Zagreb zaprosili Mednarodni denarni sklad.
– 29. junij 2001 – Naslednice nekdanje SFRJ so na Dunaju podpisale sporazum o nasledstvu. Ta med drugim pravi, da se vprašanje prevzema jamstev za stare hranilne devizne vloge rešuje na pogajanjih v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu.
– 12. julij 2002 – Slovenski parlament je ratificiral sporazum o nasledstvu.
– 4. marec 2004 – Kot zadnja naslednica nekdanje SFRJ je sporazum o nasledstvu ratificirala Hrvaška.
– 6. marec 2006 – DZ je sklad za sukcesijo z zakonom preoblikoval v sklad za nasledstvo.
– 6. november 2006 – Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je zavrglo tožbo treh hrvaških varčevalcev nekdanje podružnice LB v Zagrebu (“Kovačić in ostali proti Sloveniji”), ker so bile dvema tožnikoma v celoti povrnjene devizne hranilne vloge, tretja tožnica pa ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem. Po pritožbi je 3. 10. 2008 tožbo dokončno zavrglo.
– Julij 2007 – Slovenska vlada je hrvaški poslala predlog rešitve odprtih vprašanj, tudi glede varčevalcev nekdanje LB. Vsebina ni znana. Premier Janez Janša pa je po srečanju s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem 26. 8. na Bledu povedal, da bosta državi vprašanje skušali rešiti dvostransko.
– 15. februar 2010 – Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je po odmrznitvi postopkov nadaljevalo prvo sojenje proti nekdanji LB. Sodišče je razsodilo v prid hrvaški varčevalki.
– Konec marca 2010 – Prvič se je sešla slovensko-hrvaška mešana komisija na ravni vlad, ki naj bi po sklenitvi arbitražnega sporazuma novembra 2009 strokovno pregledala ostala odprta vprašanja, tudi problem varčevalcev.
– 31. julij 2010 – Premiera Borut Pahor in Jadranka Kosor sta v Bohinju dosegla dogovor o smeri rešitve vprašanja dolga hrvaških varčevalcev LB na podlagi sporazuma o nasledstvu.
– 14. oktober 2010 – Slovensko vlado je hrvaški minister za finance Ivan Šuker obvestil, da bo Hrvaška spoštovala sporazum o nasledstvu in da bo vprašanje LB rešeno v okviru pogajanj o nasledstvu. Slovenija je zato dala soglasje za začasno zaprtje poglavja 4 o prostem pretoku kapitala v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU.
– 7. julij 2012 – Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Karl Erjavec in Vesna Pusić sta se v Dubrovniku dogovorila, da bosta državi imenovali finančna strokovnjaka, ki bosta vladama predlagala rešitev za vprašanje prenesenih vlog LB na Hrvaškem.
– 6. november 2012 – Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v primeru “Ališić in drugi” – tožbi treh deviznih varčevalcev iz BiH pri LB Sarajevo in srbski podružnici Investbanke v Tuzli proti vsem petim naslednicam SFRJ – razsodilo proti Sloveniji in Srbiji, da morata sprejeti ukrepe za poplačilo vseh starih deviznih vlog.
– 11. marec 2013 – Slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Zoran Milanović sta na Mokricah podpisala memorandum, s katerim vladi soglašata, da bosta vprašanje prenesenih deviznih vlog LB rešili v okviru nasledstva, tožbe proti LB in NLB glede teh vlog bodo na Hrvaškem mirovale, Slovenija pa bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo z EU.
– 21. januar 2014 – V prvih razsodbah po sklenitvi memoranduma v Mokricah je sodišče v Zagrebu odločilo v prid tožbama Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb proti LB in NLB v sporu o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB. Ljubljana je to označila za kršitev memoranduma, toženi stranki pa sta se pritožili na sodbo. Hrvaška trdi, da memorandum ni mednarodna pogodba, ker je ni ratificiral sabor.
D. M., STA