Udbovci so v Ljubljanski banki v New Yorku prali denar iz mamilarskih poslov, z zakonom molka “omerta” bi zdaj utišali tudi afero #iranNLBgate”

Včeraj smo na Novi24TV prvič razkrili, da je stara Ljubljanska banka prek svoje tedanje podružnice LBS Bank v New Yorku ob koncu osemdesetih let poskušala oprati več milijonov ameriških dolarjev, a so jo ameriški obveščevalci pri tem zalotili, zaradi česar je takratni slovenski politični vrh reševal izvršnega direktorja Vinka Mira pred večletno zaporno kaznijo. Mira so morali rešiti, ker je vedel preprosto preveč o spornih poslih svojih nadrejenih v LB v Ljubljani, ki naj bi bili tako ali drugače tesno povezani z Udbo. Takrat so mu priskrbeli uglednega pravnika v Boštjanu M. Zupančiču, nekdanjemu sodniku na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki ga je pomagal ubraniti, vseeno pa je bila banka LBS spoznana za krivo, o čemer so poročali vsi večji ameriški časniki, na čelu z LA Times, NY Times in Washington Post. Zanimivo je, da režimski mediji v Sloveniji o tem niso poročali ničesar, politika se je odločila zadevo pomesti pod preprogo, Mir je za vedno izginil iz javnosti. Morala te insajderske zgodbe je, da so bili že takrat komunistični banksterji povezani v tesno prepleteno mafijo, t. i. interpersonalno matrico; 30 let kasneje se zgodba ponavlja, NLB se je spet znašla v središču zaradi afere pranja denarja, tokrat še precej večjih količin, a nihče od odgovornih še ni spregovoril, večinoma molčijo tudi mediji. To dokazuje, da t. i. “omerta” še vedno zelo učinkovito deluje.

Danes podrobneje razkrivamo ozadje bančne afere, v katero so se zapletli slovenski predstavniki podružnice Ljubljanske banke – LBS – v New Yorku ob koncu osemdesetih let. Peterica ljudi in banka kot pravni subjekt so bili obtoženi poskusa pranja denarja v višini 3,5 milijona ameriških dolarjev, kar bi v današnji vrednosti, upoštevajoč inflacijo, znašalo dobrih 7 milijonov dolarjev. Ameriške oblasti so leta 1988 v povezavi s tem raziskovale tudi morebitne jugoslovanske mamilarske posle in špijonažo.

Preberite še: Razkrivamo: Ljubljanska banka je v New Yorku denar prala že pred 30 leti, Milan Kučan je svoje ljudi reševal iz ameriških zaporov!

Denar, ki se je pral v banki LBS v New Yorku, je prihajal iz udbovskih mamilarskih poslov
Prvo aretacijo so ameriške oblasti sicer izvedle zaradi kovčka denarja, v katerem je bilo dva milijona ameriških dolarjev, ki jih je jugoslovanski konzul v Chicagu poskušal pretihotapiti na letalo in spraviti v Jugoslavijo, kjer bi denar oprali. Šlo je za Bahrudina Bijedića, po katerem se je afera kasneje tudi imenovala, danes pa v Srbiji in na Hrvaškem velja za najslabšega konzula vseh časov. Po Bijedićevi aretaciji je sicer takratno jugoslovansko veleposlaništvo organiziralo več protestov pred State Departmentom, saj je uradni Beograd menil, da je bila Bijediću neopravičeno odvzeta imuniteta. Ameriške oblasti so jo zavrnile zato, ker je obstajal sum, da je denar, ki ga je želel Bjedić oprati, izviral iz prepovedanih poslov z drogo, je poročal LA Times.

Ameriški obveščevalci so odkrili, da je z Bjedićem sodeloval tudi ameriški državljan jugoslovanskega porekla, takrat 31-letnik Vjekoslav Spanjol, ki je živel v Teksasu in je vohunil za jugoslovansko vlado ter v Beograd Udbi pošiljal zaupne podatke. Ameriški tožilci so takrat trdili, da se je denar skušal oprati prek podružnice Ljubljanske banke v New Yorku, zato so v povezavi s tem aretirali tudi takratnega predsednika odbora direktorjev, Vinka Mira, ki pa je o udbovskih poslih v ZDA vedel preveč, zato ga je moral slovenski politični vrh za vsako ceno rešiti. Aretirana sta bila sicer še dva ameriška bankirja, Larry Everett Card iz Tennesseja in Hunert Francis Cole iz Teksasa. Oba naj bi jugoslovanski kriminalni združbi svetovala, kako učinkovito oprati denar, ne da jo oblasti pri tem zasačijo.

Foto: Nova24TV.

Kučan prisiljen v reševalno akcijo – če bi Vinka Mira obsodili na zaporno kazen, bi “vse izdal”
Peterica se je po pisanju LA Times ujela v lastno past, saj jim je ameriška obveščevalna služba v operaciji Flying Kite 18 mesecev prej podtaknila novi posel – prek banke LBS naj bi oprali 1 milijon ameriških dolarjev, na kar je vodstvo LBS v New Yorku pristalo. Redki, ki so vedeli za ta posel v Sloveniji, so molčali, dokler ni zadeva z aretacijo Vinka Mira postala žgoča tema v vrhu vodstva Ljubljanske banke, saj naj bi Mir vedel preveč o udbovskih poslih in naj bi po naših informacijah celo zelo odkrito zagrozil tedanjemu direktorju LB Cirilu Krpaču, sicer svaku Milana Kučana, da bo “vse izdal”, če bo na sodišču v Filadelfiji spoznan za krivega.

Ameriški mediji so sicer poročali, da sta Cole in Spanjol nelegalno prenašala velike vsote denarja v Jugoslavijo in ga deponirala na več bančnih računov v različnih LB-jevih bankah. Denar se je nato prek nakazil t. i. slamnatih podjetij vrnil nazaj na bančne račune v ZDA.

Konzul Bijedić je bil obtožen, da je pomagal denar v Jugoslavijo pretihotapiti kar v kovčkih z diplomatskimi notami, da bi se kriminalna združba izognila zahtevanim poročilom valute. Jugoslovanska banka in Vinko Mir kot njen predstavnik so bili obtoženi, da so sodelovali v operaciji z vložitvijo lažnih poročil o deviznih transakcijah.

Washington Post je sicer poročal, da se je Vinko Mir še dan pred svojim arestom sprenevedal v intervjuju za omenjeni časopis in razlagal, da ni vedel ničesar o incidentu z aretacijo Bijedića in da je šlo verjetno za napako. “Naša banka opravlja samo normalne bančne posle,” je takrat trdil. Ko so Mira aretirali, pa mu je v primeru obsodbe grozila večletna zaporna kazen, banki pa finančna kazen v višini 500 tisoč ameriških dolarjev.

Foto: Nova24TV. Obrazložitev, zakaj je bila banka LBS spoznana za krivo.

Za pranje denarja vedeli tudi drugi: Vlado Sodin, Goran Gazivoda in Danny Leung
Po intervenciji slovenskega političnega vrha in vodstva Ljubljanske banke je bil Mir na sodišču v Filadelfiji ubranjen, enako pa je Udba storila v primeru konzula Bijedića – oba sta bila namreč v aferi pranja denarja na začetku leta 1990 spoznana za nedolžna, čeprav je bila banka LBS kot pravni subjekt spoznana za krivo, kar je bilo takrat v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Sodnik je namreč takrat razsodil, da obstaja dovolj dokazov, da je možno potrditi zaroto banke LBS proti Združenim državam Amerike, zlasti zaradi dejanj treh drugih zaposlenih v tej newyorški podružnici Ljubljanske banke – to so bili izvršni direktor Vlado Sodin, namestnik direktorja Goran Gazivoda in supervizor Danny Leung.

Iz sodnih spisov je razvidno, da je porota lahko sklepala, da je Sodin vedel za namero Cola, da ogoljufa državo in mu je odločil pri tem v vsaj enem primeru tudi pomagati. Cole in Spanjol, oba ameriška državljana, pa sta bila obsojena na večletno zaporno kazen in plačilo večmilijonske odškodnine.

Foto: Nova24TV. Banko LBS so zaprli šele leta 2003.

Kje so banksterji danes?
Zanimivo pa je, kaj se je dogajalo po vrnitvi četverice oproščenih banksterjev v Jugoslavijo. Če je Gazivoda na Hrvaškem postal eden najbolj uglednih bankirjev, se je konzul Bijedić v Srbiji ter Bosni in Hercegovini moral soočati z zbadljivkami in šalami na svoj račun. Njegova politična kariera je šla v zaton, v medijih zdaj občasno obračunava z Udbo, ki se mu je zamerila. Zgodba z obema Slovencema pa je precej drugačna. Vladimir Sodin je postal uspešen finančnik, ki je imel po osamosvojitvi Slovenije odgovorne funkcije v številnih slovenskih podjetjih, deloval je v Generaliju in Iskratelingu, a nikjer v svoji biografiji nima zapisane izkušnje z delom v LBS v New Yorku. V povezavi s to afero slovenski mediji sploh nikoli niso poročali o Sodinu – kot da ne bi šlo za isto osebo. A glede na to, da je bila od konca osemdesetih let v Ljubljanski banki zaposlena tudi Irena Sodin, žena Vlada Sodina, lahko sklepamo, da vendarle govorimo o istem finančniku. Sodinova je bila sicer do nedavnega tudi državna sekretarka na finančnem ministrstvu v Cerarjevi vladi, preden so jo kot ambasadorko parlamenta poslali na sedež OECD v Pariz.

O Vinku Miru, ki je vedel preveč in se je za njegovo reševanje zavzel tudi Milan Kučan (njegov svak Ciril Krpač je bil šef Ljubljanske banke), pa ne vemo praktično ničesar. Od nepreverjenih virov smo izvedeli, da se je moral po oprostilni sodbi v Filadelfiji za vedno umakniti v strogo zasebnost, kupil naj bi si hišico nekje na obrobju ljubljanskega barja. Če je še živ, bi bil danes star 84 let. A tega ne moremo vedeti z gotovostjo, saj je “omerta” v njegovem primeru delovala zelo učinkovito. Zdaj pa bi radi odgovorni za #iranNLBgate vse skupaj še enkrat na podoben način pometli pod preprogo.

L. S.