Evropski parlament Turčiji grozi z zamrznitvijo pristopnih pogajanj. Erdogan se mu zgolj posmehuje

Foto: epa.

Evropski parlament je danes sprejel resolucijo, s katero poziva ministre, da zamrznejo turške pristopne pogovore, kar bi še zaostrilo odnose med Evropsko unijo in Turčijo. Ni skrivnost, da evropski poslanci obsojajo poteze predsednika-diktatorja Recepa Tayyipa Erdogana, ki je julija zrežiral državni udar, da je lahko lažje obračunal s političnimi nasprotniki. Erdogan sicer samozavestno trdi, da ga takšno glasovanje ne zanima.

Evropski parlament vlade držav članic Evropske unije poziva, naj zamrznejo pristopna pogajanja Turčije, saj iz te transkontinentalne države vsak dan poročajo o hudih oblikah kršenja človekovih pravic. Evropski poslanci so s 471 glasovi za in 37 glasovi proti izglasovali ustavitev Turške poti v unijo, kar kaže na enotnost v Strasbourgu, od konservativnih političnih skupin pa vse do stranke zelenih. 107 poslancev se glasovanja ni udeležilo.

Resolucija je sicer neobvezujoče narave, a vseeno predstavlja zaostritev odnosov med Turčijo in Evropsko unijo, saj poslanci v resoluciji “močno obsojajo neuravnotežene represivne ukrepe, ki se jih je lotila Turčija po spodletelem puču,” poroča STA. Resolucija je bila izglasovana v pomembnem času pred srečanjem EU ministrov v mesecu decembru. Zunanji ministri bodo namreč razpravljali o turški kandidaturi za enajstletno članstvo Turčije v Evropski uniji.

Turki nezadovoljni zaradi radikalizacije države
Naj spomnimo, Recep Tayyip Erdogan si je v domovini v zadnjih letih zaradi radikalne islamizacije Turčije, kar je povsem v nasprotju z načeli ustanovitelja moderne turške države, Mustafe Kemala Atatürka, nakopal jezo ljudi in naprednejših političnih nasprotnikov, s katerimi se je odločil obračunati kar sredi poletja. V času svojega počitnikovanja je s pomočjo najtesnejših sodelavcev zrežiral poskus državnega udara, ki se je končal z utrditvijo svoje oblasti in obračunavanjem z nasprotniki. Erdoganove oblasti so izvedle štvilne aretacije in čistke v vojski in javni upravi, pa tudi sodstvu.

Erdogan je že v sredo napovedal, da se na glasovanje evropskih poslancev požvižga, “niti ni možno, da bi prebavil sporočilo, ki mi ga želijo posredovati”. Vseeno se njegova država ni mogla izogniti padcu tečaja turške lire na borzah, ki je v primerjavi z ameriškim dolarjem izgubila 1,05 odsotka vrednosti. Čeprav Evropsko komisijo in države članice Strassbourg poziva, da zamrzne pristopna pogajanja, pa naj bi se poslanci dolgoročno še vedno zavzemali, da se Turčija približuje Evropski uniji.

Oglasil se je tudi turški minister za zadeve EU, Ömer Celik in poudaril, da ta odločitev za Turčijo ni sprejemljiva, niti veljavna. “Ne moremo je jemati resno zaradi vizije in besedila,” je Celik povedal na novinarski konferenci, ki jo je prenašal turška državna televizija. Zanimivo, Turki so glasovanje označili za – nedemokratično. Kje v demokraciji se je izgubilo približno 37 tisoč aretiranih Erdoganovih nasprotnikov, Celik ni govoril.

Cerarjeva vlada proti turškim sankcijam
Poraja se vprašanje, kakšno težo bo imela resolucija evropskih poslancev, saj večina članic še naprej podpira pristopna pogajanja s Turčijo, izjema je le naša severna soseda Avstrija. Tudi vlada Mira Cerarja zagovarja nadaljevanje pogajanj, najbolj glasen je v teh dneh zunanji minister Karel Erjavec, ki meni, da bi se s prekinitvijo dialoga razmere poslabšale tako v Turčiji, kot tudi v regiji. Gospodarski interesi levice so še vedno premočni povsod po Evropi, da bi se unija odločneje uprla naraščujoči turški grožnji, ki predstavlja “trojanskega konja” Evropske unije.

Uradna Ankara si je članstva v EUju prvič zaželela že v 60. letih prejšnjega stoletja, prvič pa so Turki uradno zaprosili za članstvo leta 1987. Pristopna pogajanja se niso začela vse do leta 2005, v zadnjem času pa si nekatere evropske vlade močno prizadevajo za pospešitev pogovorov, saj si želijo Turčijo pridobiti na svojo stran, da bi le-ta ustavila migracijske tokove, ki v Evropo iz Sirije in drugih azijskih držav večinoma potekajo ravno čez Bospor. Že marca sta se obe strani dogovorili za finančno pomoč Turčiji za ekonomske migrante iz Sirije.

EU pa je v zadnjem času vse bolj zaskrbljena nad dogajanjem v Turčiji, saj Erdogan na glas razmišlja o ponovni uvedbi smrtne kazni, zapira medije, krši svobodo izražanja in človekove pravice ter izvaja aretacije številnih opozicijskih poslancev. Evropska komisija je sicer Turčijo večrkat v zadnjih mesecih opozorila, da se bodo pristopna pogajanja končala, če se bo odločila za uvedbo smrtne kazni. Erdogan trmoglavi in grozi, da se bo spajdašil z Rusijo in Kitajsko in se v nasprotnem primeru pridružil Šanghajski organizaciji za sodelovanje.

Luka Svetina