Zakon, ki bi južnoafriški vladi omogočil zaseg zasebnega zemljišča brez odškodnine, je bil zavrnjen s strani odbora za javna dela do izvedbe nadaljnje študije, je sporočil Afriški nacionalni kongres.
Leta 2015 je Afriški nacionalni kongres predlagal ustavni amandma, ki bi omogočil, da vlada zaseže in razporedi zemljo brez nadomestila lastniku. Osnutek, ki zaenkrat še ni bil sprejet, je sprožil širše mednarodno ogorčenje in pogoste primere poročanja o izvajanju nasilja nad belimi Južnoafričani, vključno z umori.
Predsednik odbora za javna dela Humphrey Mmemezi je izpostavil: “Če se mi kot parlament o tej zadevi odločimo prisluhniti prebivalcem Južne Afrike, lahko nato zakon brez dvoma naslovimo nazaj na parlament. Nismo imeli druge izbire, zato smo naredili, kar smo.” Ne glede na to pa je Afriški nacionalni kongres ponovno poudaril svojo zavezanost nadaljevanju spornega programa zemljiške reforme v državi.
WITHDRAWAL OF EXPROPRIATION BILL FOR FURTHER RECONSIDERATION pic.twitter.com/liFnvJlioG
— ANC Parliament (@ANCParliament) August 28, 2018
Vladajoča stranka želi zemljo, ki je v rokah belih kmetov, izročiti črnskemu prebivalstvu. Od konca apartheida dalje, konkretneje od leta 1994 dalje, je Afriški nacionalni kongres sledil modelu “pripravljenega prodajalca, pripravljenega kupca”. V skladu z načrtom je vlada kupovala zemljo od belih posestnikov in jo razdeljevala med črnce. Kakorkoli, program zemljiške reforme ni prinesel rezultatov, ki si jih je želel Afriški nacionalni kongres. Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je ta mesec napovedal, da bo njegova vlada spremenila ustavo in omogočila razlastitev brez odškodnine.
Afriški nacionalni kongres navaja, da ima bela manjšina v državi več kot dve desetletji po koncu apartheida še vedno večino zemlje v svojih rokah. Veliko kmetijskih zemljišč v Južni Afriki je v lasti bele manjšine – Afrikanerjev, ki so potomci nizozemskih in angleških naseljencev. Nekdanja britanska kolonija je leta 1948 uvedla politiko striktne rasne segregacije, znane kot apartheid, ki je bila formalno ukinjena leta 1994.
Zanikajo obstoj razširjene ali sistematične kampanje za ubijanje ali izgon belih kmetov
Aktualna vlada zanika, da poteka razširjena ali sistematična kampanja za ubijanje ali izgon belih kmetov, vendar trdi, da je potrebna velika prerazporeditev, da se popravi zapuščina kolonializma. Sicer se je večina Afrikanerjev že odselila, kar 15 tisoč Burov je namreč izrazilo zanimanje za naselitev v južnem delu Rusije.
Poročali so o povečanju nasilnih napadov na kmete v Južni Afriki. AfriForum, skupina za varstvo človekovih pravice, navaja, da se je dogodilo 74 umorov na kmetijah in 638 napadov, ki so bili večinoma uperjeni proti belim kmetom. Južnoafriški uradniki so prejšnji teden domnevno zasegli dve kmetiji lastnikoma, ki sta zavrnila sprejem nadomestila, ki ga je določila vlada.
H. M.