Koliko otrok migranti ugrabijo, da lažje potujejo?

Foto: Epa

Tragični prizori migrantov – staršev, ki z otroki v naročju prečkajo reko Sotlo. Tragični prizori migrantov – staršev, ki v kolonah pešačijo proti obljubljeni deželi. In nato medijska poročila, kako so policisti pomagali zdaj temu, zdaj onemu otroku, ki se je med bežanjem izgubil in ga iščejo starši, ki so ostali bogsigavedi kje na poti.

Spomnimo se zgodbe 7-letnega Ahmeda, ki se je v šentiljskem nastanitvenem centru znašel popolnoma sam. Njegova mama je bila v Celovcu, oče pa v Iraku. V času, ko je bil Ahmed sam, je nanj pazila humanitarna delavka Barbara Novak iz humanitarnega društva Ni-Lu. In šele ona je povedala, da so 7-letnika na poti ugrabili, da bi hitreje potovali naprej.

Na policijo smo v zvezi s problematiko ukradenih/izgubljenih otrok poslali nekaj vprašanj, tudi konkretnih glede dečka Ahmeda.

1. Ali ste uvedli kakšne preiskave v zvezi z ugrabitvijo dečka Ahmeda in
če da, kakšne?
2. Koliko ljudi ste v zvezi s tem zaslišali in koliko pridržali?
3. Ali ste zaslišali tudi mater in očeta dečka Ahmeda?
4. Koliko primerov (begunskih) izgubljenih otrok ste obravnavali?
5. Kako ugotavljate istovetnost otrok, čigar domnevni starši ne
predložijo nobenega dokaza, da je otrok res njihov?

Dobili smo naslednje odgovore:

“Policisti PU Maribor v povezavi z migranti in begunci do
zdaj niso obravnavali kaznivega dejanja ugrabitve otroka. Policija je
obravnavala  primere pogrešanja, ki pa so bili uspešno zaključeni. Zaradi
tega nismo izvajali predkazenskega postopka ali drugih preiskovalnih
dejanj. V vseh primerih smo zadeve zaključili z zbiranjem in preverjanjem
informacij o gibanju pogrešanih oseb oziroma sorodnikov, saj otroci
migrantov v vseh primerih ne potujejo s starši.

Ob prijavah pogrešanja otroka, ki potuje z migranti ali begunci, policija
izvede aktivnosti za njegovo najdbo kot v vseh primerih pogrešanj oseb.

Na tej podlagi policisti izvedejo aktivnosti za najdbo pogrešanega tako, da
pridobljene podatke preverijo. Ko policisti pogrešanega najdejo, ga predajo
staršem, skrbnikom oziroma tistim, ki pogrešanje prijavijo.

Dokazila o istovetnosti oseb so pri migrantih različna. V večini primerov
se uporabljajo listinski dokazi, torej osebni dokumenti, fotografije in pa
tudi samo zbiranje obvestil ter primerjanje podatkov med vsebino prijave
in ugotovitvami ob najdbi pogrešane osebe. Vsekakor policija postopke
izvaja z vso skrbnostjo, da ne bi prihajalo do zlorab ali prevar.”

Ugrabitve otrok bi morale biti še toliko bolj zaskrbljujoče, saj je bilo v posameznih spopadih migrantov s policijo jasno, da migranti domnevno svoje otroke brez težav uporabljajo kot živi ščit.

Predstavljajte si, da bi policija odkrila ugrabljenega slovenskega otroka. Vsekakor predvidevam, da bi bila sprožena najmanj akcija, kdo ga je ugrabil, kako je potoval, kakšna je odgovornost staršev. V tem primeru žal ni nihče niti spraševal niti raziskoval okoliščin ugrabitve, policija pa ravno tako ni poslala nobenih sporočil v zvezi z njihovimi aktivnostmi glede ugrabitve.

Res lahko izgubimo otroka pri selitvi?
»Res je nekaj neverjetnega, da bi izgubili otroka. Postavite se v vlogo starša. Morda izgubiš otroka v vojni, ko ljudje bežijo pred bombami, da pa izgubiš otroka pri neki selitvi, ne izgubiš pa pametnega telefona, pa ne vem. Ali nas imajo ti ljudje za norca ali gre za manipulacijo medijev? Verjamem, da je kakšen primer bil, ampak vprašajmo se, ali je res mogoče, da starš tako izgubi otroka,« pa opozarja Aleš Hojs.

Na Švedskem 30.000 otrok prosi za azil
Tako ni čudno, da iz Švedske prihajajo vesti, da bo do konca leta zahtevo za azil podalo 30 tisoč otrok brez staršev.

Po zadnjih ocenah švedskih oblasti je bilo ugotovljeno, da zahteve za azil prihajajo s strani več 10 tisoč otrok beguncev, ki nimajo staršev ali skrbnikov. Urad za migracije ocenjuje, da bo konca tega leta v tej skandinavski državi poiskalo azil vsaj 30 tisoč begunskih otrok.

Švedska je v zadnjih tednih dobila rekordno število zahtev za azil, oblasti pa poskušajo na vse načine poiskati kapacitete za namestitev migrantov, piše Al Jazeera.

Presegli številko iz leta 1992
Urad za migracije na Švedskem je do sedaj prejel že več kot 86 tisoč zahtev za azil, kar je več kot iz časov balkanskih vojn, ko je v državo prišlo 84 tisoč beguncev.

Vsakodnevni prihod migrantov švedskim oblastem povzroča velike težave pri iskanju prostorov za njihovo namestitev, saj jih drastično primanjkuje.

M. P.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!