V Turčiji se bodo v noči na četrtek končale izredne razmere, ki so jih oblasti uvedle po spodletelem poskusu državnega udara pred dvema letoma. Opozicija se boji, da bodo izredne razmere nadomestili še bolj represivni ukrepi.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izredne razmere razglasil 20. julija 2016, pet dni po tistem, ko so vojaška letala bombardirala Ankaro, v Istanbulu pa so izbruhnili krvavi spopadi. V nasilju je bilo ubitih 249 ljudi.
Erdogan je med kampanjo pred predsedniškimi volitvami, na katerih je nato zmagal, obljubil, da bo izrednih razmer konec. In dejansko se bodo končale v noči na četrtek, uro po polnoči po krajevnem času (ob polnoči po srednjeevropskem času), ker jih vlada ne bo podaljšala.
Toda opozicija ni zadovoljna, ker vlada že načrtuje sprejetje nove zakonodaje, ki bo vključevala nekatere najstrožje določbe izrednih razmer. O predlogu, ki so ga provladni mediji poimenovali protiteroristična zakonodaja, bo v četrtek razpravljal pristojni odbor, v ponedeljek pa poslanci na plenarni seji.
V največji opozicijski Republikanski ljudski stranki (CHP) menijo, da bodo novi ukrepi primerljivi z izrednimi razmerami. “S tem predlogom, z ukrepi v tem besedilu, izredne razmere ne bodo podaljšane za tri mesece, temveč za tri leta,” je dejal vodja poslanske skupine CHP Özgür Özel.
Oblasti so sicer do zadnjega trenutka izvrševale posebne pristojnosti, ki jih imajo v izrednih razmerah. 8. julija je bil objavljen odlok, v skladu s katerim je bilo odpuščenih 18.632 ljudi, med njimi 8.998 policistov, zaradi domnevnih povezav s terorističnimi organizacijami.
D. Č.