Najprej pojasnilo naslova. Če niste uganili, naslov tega prispevka govori o koalicijskih poslancih. Koalicija namreč šteje 52 poslancev, ki povprečno prejemajo po 3000 evrov neto plače s poslanskim dodatkom, kar znese 156.000 evrov mesečno. Račun seveda ne plačajo le volilci koalicijskih strank (SMC, DeSUS in SD), ampak ga plačamo vsi davkoplačevalci.
Povprečnemu gledalcu TV SLO3, ki spremlja delo Državnega zbora RS, je več ali manj jasno. Pri večini točk dnevnega reda razpravljajo poslanci opozicije, poslanci koalicije veliko manj ali pogosto sploh ne. Pa še te razprave se zelo razlikujejo. Večina poslancev koalicije preprosto bere tekste, ki jim jih pripravijo strokovni sodelavci, in to je vse. V opoziciji, ne glede na politično stranko, velja tudi za levičarje Luke Mesca, pa je branje tekstov prej izjema kot pravilo. Samo pomislite na nastope Franca Trčka. Pri vsem tem pa je vsebina za koalicijske poslance več ali manj nepomembna. Ko je na vrsti glasovanje, pa je vse jasno. Koalicijski poslanci gledajo v naprej pripravljeno tabelo – “plonk listke”, ki jim jo pripravijo strokovni sodelavci in glasujejo večinsko povsem enotno. Vse, kar predlaga vlada ali oni sami, so za, vse, kar predlaga opozicija, so proti, vsebina je pač nepomembna – glasovalni stroj torej za 3000 evrov mesečno na posameznika. Res dobro plačilo za nič dela. Nič čudnega torej, da imajo ljudje tako slabo mnenje o poslancih. V nadaljevanju naj moje gornje trditve ilustriram na primeru včerajšnje seje Odbora DZ za pravosodje, na kateri smo obravnavali novelo Zakona o kazenskem postopku.
Da vas ne utrujam in da povem čim bolj preprosto. Novelo zakona je spisal minister Klemenčič. On in njemu podrejeni so edini v tej državi, ki zakon podpirajo, koalicija temu le slepo sledi. Proti zakonu pa so:
- Vrhovno državno tožilstvo, ki bo zakon uporabljalo;
- Oddelek za pregon uradnih oseb pri tožilstvu;
- Odvetniška zbornica;
- Državni svet;
- Pravobranilci Slovenije;
- Gospodarska zbornica Slovenije;
- Trije mladi profesorji kazenskega prava treh pravnih fakultet v Sloveniji (dr. Erbežnik, dr. Dežman, dr. Gorkič);
- Policija, ki zakon uporablja vsak dan;
- Specializirano državno tožilstvo, ki zakon uporablja vsak dan;
- Vrhovno sodišče;
- Zakonodajno pravna služba Državnega zbora, kar je še posebej pomembno.
V tej državi torej ni praktično nikogar od poznavalcev in uporabnikov zakona, ki bi zakon podpiral. Neverjetna situacija torej. In kaj se je dogajalo na včerajšnji seji Odbora za pravosodje?
Minister Klemenčič s sodelavci praktično sploh ni govoril. Koalicijski poslanci z manjšo izjemo sodnice in zdajšnje poslanke Murglove, ki je povedala nekaj kratkih floskul, ni govoril nihče. No ja, pozabil sem poslanca Möderndorferja, ki je tako ali tako dežurni govorec za vse teme v stranki, kjer se trenutno nahaja (zdaj je to SMC, pred tem pa so bile to LDS, ZARES, PS, Zavezništvo AB in še kdo). Vsi ostali poslanci koalicije so bili tiho kot grob. Sledilo je seveda glasovanje o posameznih amandmajih in posameznih členih predloga zakona. Tu pa je bilo vse jasno. Vsi poslanci koalicije so glasovali v skladu s »plonk listki«, ki so jih imeli pred seboj. Vse, kar je predlagal minister, so potrdili, vse, kar je predlagala opozicija, pa so zavrnili. Razen ene izjeme, kjer so se zmotili. Zelo enostavno torej. Vse za 3000 evrov mesečne plače po posamezniku. Kakšne bodo posledice za pravosodni sistem in za državljane, pa je povsem drugo vprašanje. Takrat pač ne bodo več poslanci. Kako enostavno torej. In kdo lahko naredi red? Le vi državljani. Kako? Z glasovanjem na volitvah.