Nemčija je zaprla še preostale jedrske elektrarne. Večina nemškega prebivalstva njihovemu zapiranju nasprotuje. Že tako visoka cena električne energije se bo še zvišala. Obnovljivi viri energije ne zadostujejo, zato Nemčija uvaža »umazano električno energijo« iz Poljske in Francije.
Nemčija je pretekli teden zaprla še tri preostale jedrske elektrarne. »Semaforska« vlada je s tem razglasila »konec jedrske energije v Nemčiji in začetek nove dobe rabe obnovljivih virov energije«. Vse skupaj so proslavili tudi z zabavo, ki pa mnogim Nemcem ni prav nič pogodu. Ankete namreč kažejo, da kar 60 odstotkov Nemcev nasprotuje zapiranju jedrskih elektrarn, 38 odstotkov se z zapiranjem strinja, 2 odstotka pa o tem vprašanju nimata mnenja oziroma ju tema ne zanima.
Uvoz energije iz tujine
Zapiranju seveda nasprotuje tudi združenje nemških industrialcev, ki opozarja, da je cena električne energije v Nemčiji že zdaj previsoka in bo seveda v prihodnosti še višja. »Obnovljiva energija« namreč ne more niti po naključju pokriti potreb nemške industrije in prebivalstva, čeprav je že precejšen del industrije preseljen v Azijo in obe Ameriki. Prebivalstvo Nemčije se namreč povečuje zaradi neprestanega priseljevanja, za nameček pa se po direktivi Evropske unije obeta še popoln preskok na električne avtomobile. Kako bo nemško gospodarstvo vse to vzdržalo, ni jasno. Že zdaj je večkrat »počepnilo«, nazadnje lansko poletje, ko so morali Nemci na vrat na nos kupovati presežke energije vsepovsod, da so preprečil energetski zlom. Sicer pa Nemčija že zdaj uvaža velike količine električne energije s Poljske in iz Francije, pri čemer prva nastaja v termoelektrarnah na premog, druga pa v jedrskih elektrarnah. To je vsaj rahlo hinavsko od Nemčije, saj bodo morale za zadovoljitev njenih energetskih potreb okoliške države še povečati proizvodnjo »umazane energije«, medtem ko jim bodo Nemci oziroma njihova politika visoko moralno pridigali in se trkali po prsih, kako razsvetljeni in progresivni so.
Seveda pa to ne velja za običajne nemške državljane, saj ti ne bodo imeli časa za pridiganje in trkanje po prsih, ker bodo morali še več delati, da bodo lahko poravnali račune za električno energijo, ki bodo še narasli. To mimogrede napoveduje tudi nemški statistični urad.
Volitve verjetno ne bodo spremenile ničesar
Zato seveda ni nič čudnega, da so mnogi Nemci razjarjeni in je bilo po vsej državi ob zaprtju še zadnjih jedrskih central več protestov. Nekateri se sicer tolažijo, da bodo jedrske elektrarne ostale in jih bodo ob zamenjavi oblasti znova zagnali. »Tudi če Nemčija zapre še zadnje jedrske elektrarne in pri tem ne upošteva znanosti in večine volivcev, se naše jedrske elektrarne lahko znova aktivirajo in še desetletja zagotavljajo čisto električno energijo,« je sporočila organizacija Nuklearia, ki podpira demonstracije. Vendar pa mora do zamenjave oblasti najprej priti na volitvah, te pa bodo šele čez poltretje leto.
Ankete sicer ta čas kažejo precejšen upad podpore pri koalicijskih socialistih in liberalcih, medtem ko tretja koalicijska stranka zelenih ohranja približno enako podporo kot ob zadnjih volitvah. Opozicijski CDU in AfD imata sicer nekaj več podpore, a to ne bo bistveno vplivalo na korenito zamenjavo politične usmeritve.
CDU namreč ne bo mogla sama sestaviti vlade, povezavo s AfD pa odločno zavrača, tako da desno-desna koalicija ni mogoča. Glede na ankete bi se lahko povezala edino s socialisti ali z zelenimi, kar pa ne bi prineslo bistvenih sprememb, še posebno ne na področju okoljske politike. Sicer pa so vse vlade v zadnjih treh desetletjih, tudi tiste, ki jih je vodila CDU v času svoje največje moči, vodile približno enako energetsko politiko, kot jo vodi zdajšnja koalicija, tako da ni posebne verjetnosti, da se bo v bližnji prihodnosti na zvezni ravni karkoli spremenilo, pa naj vodi vlado ta ali ona stranka.
Bogdan Sajovic