Poljska je proti meji z Belorusijo napotila 1000 pripadnikov oboroženih sil z 200 vojaškimi vozili, je v soboto sporočil poljski obrambni minister Mariusz Blaszczak. Kot je pojasnil, želijo s tem pokazati pripravljenost na “poskuse destabilizacije”. Poteza Varšave sledi nedavni odločitvi Minska, da ponudi zatočišče ruski najemniški vojski Wagner.
Nedavno ravnanje Belorusije je prebudilo strahove na vzhodnem krilu zveze Nato, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Beloruski diktator Aleksander Lukašenko, dolgoletni tesni zaveznik ruskega kolega Vladimirja Putina, je nedavno posredoval v sporu Kremlja z najemniki iz skupine Wagner. Ti so se 23. junija uprli in se iz Ukrajine podali proti Moskvi. A še preden bi prispeli do ruske prestolnice, sta sprti strani s pomočjo Lukašenka prišli do dogovora, ki vodji Wagnerja Jevgeniju Prigožinu in njegovim borcem daje možnost preselitve v Belorusijo.
Prav tako naj bi Minsk, ki je ruskim silam ob začetku invazije na Ukrajino dal na razpolago lastno ozemlje, že začel prevzemati rusko taktično jedrsko orožje, ki bo odslej nameščeno tudi na ozemlju Belorusije.
Poleg Poljske sta zato pred vrhom Nata, ki bo naslednji teden potekal v Vilni, nad dogajanjem v Belorusiji zaskrbljeni tudi Latvija in Litva. Te tri države so v skupnem pismu drugim članicam vojaškega zavezništva izrazile svoje skrbi glede razvoja dogodkov, navaja STA.
Poljska mejo z Belorusijo od lani varuje tudi z ograjo v dolžini 186 kilometrov. Gradnja petmetrske ograje z bodečo žico je bila odziv na migracijsko krizo leta 2021. Belorusija je po prepričanju Varšave namerno omogočala prihod tujcev iz Bližnjega vzhoda v državo in jih nato napotila proti zahodu, da bi se tako maščevala za sankcije, ki jih je proti beloruski vladi uvedel Bruselj.
Sara Kovač